Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Bela-Psenicna-Moka-Marmelada-Dzem-Krofi

Tržni pregled pšenične bele moke ter mareličnih domačih marmelad, džemov in sadnih namazov četrtek, 12. februar 2015 @ 22:31 CET Uporabnik: Sonce Za domače krofe posezite po namenski moki in jih napolnite z domačo marmelado Le kdo nima doma bele moke, saj je v gospodinjstvu skoraj nepogrešljiva. Ko pa se lotimo priprave kakšne jedi, pri kateri je pomembno, kakšno belo moko uporabimo, recimo, da so to pustni krofi, saj bo kaj kmalu zadišalo po njih, pa se začnejo predvsem manj izkušeni v kuhinji spraševati, ali naj uporabijo navadno ali posebno belo moko, morda namensko. Morda pomislijo, da gotovo tudi zato ni nepomembno, katero izbrati, ker so velike razlike med cenami posameznih vrst pšenične bele moke. Razlika v ceni med najcenejšo belo moko tip 500 in najdražjo namensko moko je bila pri 16-ih kupljenih vzorcih pšenične bele moke kar trikratna. Za najcenejšo gladko belo moko so odšteli 0,39 evra/kg, na najdražje pa so odšteli okoli enega evra, posebne moke ali ekološko moko pa so odšteli še več, tudi do 2 evra za kilogram. Nasvet ZPS: za vsestransko uporabo v kuhinji je primerna vsaka pšenična bela moka tip 400 ali 500. Ta dva tipa moke sta tudi najcenejša. Ko pečete za posebne namene, pa le uporabite posebno ali namensko moko. Kakovost pšenične moke je odvisna od kakovosti pšenice, od postopka mletja in priprave Kakovost pšenične moke, ki določa tudi njen namen in uporabo, je odvisna od kakovosti pšenice, od postopka mletja in priprave (mešanja frakcij) moke. Kakovost pšenične moke opredeljuje velikost delcev (granulacija), količina pepela (mineralnih snovi) v 100 gramih moke, njeno uporabnost in namen pa določa tudi količina beljakovin (glutena).  »Moka je po vsebnosti pepela razvrščena v posamezne tipe. Bela pšenična moka tip 400 lahko vsebuje le 0,4 odstotka pepela, to je 400 mg pepela v 100 gramih izdelka, pšenična polnozrnata moka iz celih zrn pa do 2 odstotka. Čim višja je številka tipa moke, tem več pepela vsebuje, torej mineralnih snovi, ki večinoma izhajajo iz preostanka ovojnice oziroma otrobov v moki,« je poudarila Marjana Peterman in dodala: »Pravilnik določa tudi kislinsko stopnjo za posamezen tip moke, ne določa pa obvezne količine beljakovin (glutena), ki so pomembne predvsem za izdelavo pekovskih izdelkov. Mlevski izdelki (in s tem tudi bela pšenična moka) lahko po določbah pravilnika vsebujejo največ 15 odstotkov vode. Bo pa mogoče marsikoga presenetilo, da je označevanje bele pšenične moke, ki je ali gladka ali ostra, odvisno le od proizvajalčeve dobre volje, potrošniki pa smo s tem prikrajšani za pomembno informacijo o uporabnosti bele pšenične moke« Vlažnost moke pomembno vpliva na kakovost Moka se zelo rada izsuši in se tudi navzeme vode. Ob nakupu sicer ne sme vsebovati več kot 15 odstotkov vode, v domači shrambi pa se lahko zgodi, da bo izgubljala vlago ali pa bo postala bolj vlažna. Prava količina dodane vode k moki je pomembna za uspešno pripravo testa, zato je treba običajno nekoliko spremeniti količino dodane vode, kot je opisano v receptu. »Svetujemo, da moko vedno hranite v zračnem prostoru in pri temperaturi okoli 18 0C,« je poudarila Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije. Nasvet ZPS: 1. Za vsestransko uporabo v kuhinji je primerna vsaka pšenična bela moka tip 400 ali 500; ta dva tipa moke sta tudi najcenejša. Ko pečete za posebne namene, pa le uporabite posebno ali namensko moko. Še namig: za izboljšanje okusa in trajnosti kruha lahko navadni beli moki dodate do 25 odstotkov ržene moke ali pa moke iz celih zrn, s katero boste tudi izboljšali hranilno vrednost kruha. 2. Moka se zelo rada izsuši in se tudi navzeme vode. Ob nakupu sicer ne sme vsebovati več kot 15 % vode, v domači shrambi pa se lahko zgodi, da bo izgubljala vlago ali pa bo postala bolj vlažna. Prava količina dodane vode k moki je pomembna za uspešno pripravo testa, zato je treba običajno nekoliko spremeniti količino dodane vode, kot je opisano v receptu. 3. Če boste svoje najbližje razveselili s krofi iz domače kuhinje, vam svetujemo, da izberete namensko moko, seveda pa ne pozabite na izbiro ustreznega polnila, torej »marelične marmelade«, kakor poenostavljeno številni potrošniki poimenujemo marelične domače marmelade, džeme in sadne namaze. Ponudba je velika in cenovno zelo raznolika. Za peko in pripravo krofov vam svetujemo, da izberete domačo marmelado, za palačinke pa katerega od džemov. 4. Na kaj bodite pozorni pri  nakupu DOMAČIH MARMELAD, DŽEMOV OZIROMA SADNIH NAMAZOV/PRIPRAVKOV: preverite deklaracije, saj so med izdelki velike razlike v sadnem deležu in vsebnosti dodanega sladkorja, cena pa pogosto ne odraža kakovosti izdelka. Med pregledanimi izdelki so imeli sadni namazi ali pripravki sadni delež med 50 in 100 %, pri džemih med 43 in 60 %, pri domačih marmeladah pa med 30 in 70 %. Med 18 pregledanimi izdelki , ki so ta podatek imele naveden, pa je delež sladkorja znašal od 29 do 67 %. Kar nekaj razlogov torej, da nam branje deklaracij tudi v tem primeru pove nekaj pomembnih dejstev o izdelku. Zanimivost:  Ali ste vedeli, da je po zakonodaji EU marmelada le izdelek iz citrusov?! Ker je po zakonodaji EU ime »marmelada« rezervirano le za izdelek iz citrusov, ki je mešanica vode, različnih vrst sladkorja in ene ali več vrst sestavin (pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine), pridobljenih iz sadja citrusov, je slovenski Pravilnik uvedel kategoriji »domača in ekstra domača marmelada«, pri katerih je pri pripravi dovoljena tudi uporaba drugih vrst sadja. Pravilnik določa zahteve za minimalno kakovost (delež sadja in skupnega sladkorja) ter poimenovanje teh kategorij izdelkov na našem trgu. Komentarji (0) www.pozitivke.net