Barve razkrivajo občutke dreves Drevesa nam vsako leto znova pričarajo pravi barvni spektakel. Znanstveniki že leta preučujejo kako in predvsem zakaj listje spremeni barvo preden odpade.
Zaradi hladnejših temperatur in pomanjkanja sončne svetlobe, listje preneha proizvajati listno zelenilo klorofil, kar listom omogoči, da ulovijo sončno energijo in proizvedejo energijo. Ker je klorofil občutljiv na hlad, na določene vremenske pogoje kot je jutranja zmrzal, proizvajanje klorofila izpade.
Medtem oranžni in rumeni pigmenti imenovani karotenoidi – najdemo jih lahko tudi v oranžnih korenčkih – sijejo skozi svetlo zeleno listje. Rumena barva je navzoča skozi vso poletje, ampak je ne vidimo, dokler zelena barva ne zbledi. Pri drevesih kot trepetlika in bukev je to prevladujoča barva.
Večje preglavice je znanstvenikom povzročala rdeča barva. Rdečo barvo daje anticianin, ki je rezultat visoke koncentracije sladkorja v listih, ki se poveča, kadar hladno vreme ustavi oskrbo drevesa z vodo. Voda in sladkor, ki sta ostala ujeta v liste, ko se je odvijala ta prekinitev dotoka vode, sta se spremenila v anticianin. V nasprotju s karoteni anticianini nastajajo torej samo jeseni.
Pri drevesih rdeči pigmenti delujejo kot sončno varovalo, blokirajo škodljivo sevanje in dajejo senco listom pred odvečno svetlobo. Delujejo tudi kot antifriz, ščitijo celice pred zmrzovanjem. So tudi dobri antioksidanti.
Rdeči barvni odtenki so posledica okoljskega stresa kot je hlad, sevanje, suša in drevesne bolezni. Ampak rdeče listje je tudi signal izčrpanosti. Če pozno avgusta listje spreminja barvo v rdečo, to pomeni, da je drevo napadla bolezen ali ga je poškodoval človek.
Nadziranje stresa
Vprašanje je, zakaj bi drevo vložilo energijo za proizvajanje novih anticianinov, če bo listje odpadlo?
Predvideva se, da s proizvajanjem anticianinov drevo uravnava stres. Če anticianini pomagajo, da se list dlje časa obdrži na drevesu, to pripomore, da drevo posrka več dobrih stvari, preden list odpade. Drevo lahko uporabi te zaloge za naslednjo sezono.
Znanstveniki upajo, da bodo s preučevanjem anticianinov prepoznali, do kakšne mere so drevesa pod stresom, kar bi omogočilo boljšo sliko glede okoljevarstvenih problemov na določenem področju.
Barve razkrivajo občutke dreves
