Ne zapusti naju, vnukov svojih, samih,
ti, ki si edina nama še ostala,
zvesta kakor mati,
preudarna vsa
in trdnih temeljev.
Tudi tebi ni življenje
prizanašalo,
a mirno kljubuješ
vsem viharjem.
Tvoj pogled je še
jasen in čist,
tvoj korak je čvrst,
še poln moči
in misli so ti zdrave,
trezne.
Križem rok nikdar
brez dela ne postavaš,
tudi z glavo nad oblaki
nikdar ne odlepiš se od realnih tal,
zmeraj še doslej prav si, dobro znala svetovati,
vedno si bila ob pravem času na razpolago,
tvoja ušesa še znajo potrpežljivo in pozorno prisluhniti.
Okrog sebe vse napolniš s svojo pozitivno energijo,
vse se ti izide, vsemu si še kos.
Še pošališ se na svoj račun kdaj,
še energična si, da je kaj!
Saj zato in še zaradi marsičesar
pa za naju, tvoja vnuka,
enostavno si nepogrešljiva
in nenadomestljiva!
