Avtocesta za duhovno rast

petek, 15. maj 2009 @ 05:02 CEST

Iskrena resnica je zelo pomembna, zelo pomembna, saj vnaša v telo in duha tiste kvalitete, ki jih posameznik potrebuje za duhovno rast. Popelje ga na pot neraziskanega bistva in mu odpre vrata k razsvetljenju. V njem obudi stara semena resničnosti kako je bilo v raju, kjer je vse resnično.

V svetu v katerega smo pogreznjeni se stvari odvijajo z zelo veliko naglico. Za nas je zelo pomembno kako jih živimo. Ali to počnemo v ritmu nenehnega izmikanja resnici ali to počnemo s popolnim soočenjem z vsem tistim, kar nam je ljubo in tistim, kar nam je ljubo malo manj. Vsaka beseda, ki jo izgovorimo pusti v našem telesu odtis resnice, ne glede na to kako je izgovorjena in ne glede na to kaj se za njo skriva. Kajti vse kar izgovorimo je obravnavano kot resnica. Tudi če izgovarjamo neresnico je to obravnavano kot resnica in se vpiše v naš energetski ustroj telesa.

Resničnost je zelo preprosta in naše celice ter naše telo to ve. Pri tem kar je ne komplicira nikoli, le predaja se temu kar je. Samo sprejme tisto, kar mu servira naš um. Če resnico, je to resnica, ako pa neresnico, pa je to neresnica, ki je obravnavana kot resnica.

Vse kar izgovorimo je resnica, ki usmerja naše izkušnje in naše življenje; resnica, kot jo interpretira naš um. Vse je naša lastna resnica, tista v kateri želimo živeti. In v njej tudi živimo.

Če je naša individualna resničnost tista v kateri se smilimo sami sebi, kjer nismo dovolj dobri, kjer se zavračamo… obstaja verjetnost, da smo na nekem nivoju bolni. Včasih smo bolni bolj kot si to sploh mislimo in morda iščemo vzroke za to izven sebe, morda ne. Na nekem nivoju se predajamo samozanikanju, iskanju krivcev, smilimo se sami sebi... Ne dovolimo si, da bi pozdravili tiste aspekte sebe, ki nas postavljajo v situacije in položaje žrtev skozi iskreno komunikacijo naše božanske narave, temveč si trgamo obliže, ki smo si jim položili na stare rane.

Ko pa naš um premaga okvirje subjektivne resnice in se potopi v neraziskano področje objektivne resnice, se spremeni tudi izraz naše komunikacije. Postane bolj usklajen z našim notranjim bistvom, ki prekipeva od popolne resnice o tem kdo smo. Znotraj nas namreč tli želja, da smo popolnoma iskreni do samih sebe in da izražamo resnico na najvišjem nivoju našega bitja, saj želi na najglobljem nivoju naše telo biti popolnoma pretočno, popolnoma pretočno za resnico in naše najgloblje bistvo.

Želi se soočiti z izzivi, ki mu jih prinaša življenje, želi rasti na vseh nivojih. Vendar pa, če mu to odrekamo, se mu upiramo. In ko se upiramo nekje, na nekem nivoju, preprečujemo pretok življenja skozi nas in takrat začnemo obolevati, kar se potem lahko odraža na fizičnem, čustvenem, intelektualnem ali duhovnem nivoju in nam greni »zunanje« življenje.

V nasprotnem pa je iskrena resnica avtocesta za duhovno rast, saj postane naše telo popolnoma pretočno za življenje, kar z drugimi besedami pomeni, da se nam začne dogajati tisto, kar mnogi imenujejo čudeži. Skozi nas začne popolnoma svobodno teči popolna resnica, ki se izraža na naš individualni način in je bogata s premnogimi darovi, ki bi jih naj vnesli v svet v katerem živimo.

To so darovi zdravljenja na nekem nivoju. Lahko, da pomagamo zdraviti na duhovnem nivoju ali fizičnem ali čustvenem ali intelektualnem; lahko na kombinaciji naštetih. V vsakem primeru se odpremo svojemu božanskemu poslanstvu in začnemo pomagati soljudem pri ustvarjanju rajskega kraljestva na Zemlji.

www.tomazflegar.si

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Avtocesta-Duhovna-Rast