1. Kaj so prosti radikali in zakaj se je koristno pred njimi zaščititi?
Prosti radikali so nestabilne male molekule, ki imajo zaradi manjkajočega elektrona to neljubo lastnost, da jih izmikajo preostalim molekulam v celici, na primer beljakovinam, maščobnim kislinam ter dednemu zapisu v celičnem jedru.Z ukradenim elektronom so take molekule spremenjene in svoje funkcije ne opravljajo več najbolje. Ko je elektron ukraden maščobni kislini celične membrane tudi iz nesrečne maščobne kisline nastane prosti radikal, ki elektron izmakne sosednji maščobni kislini.
Tako se začne začaran krog lipidnih peroksidacij, membrana pa ob tem postaja »žarka«, kot pokvarjeno olje. V zadnjem času ugotavljajo pomembno vlogo prostih radikalov pri razvoju nekaterih sodobnih bolezni. Pomemben korak pri razvoju aterosklerotičnih oblog žil, ki vodijo v pomanjkanje pretoka krvi skozi pomembne organe, je oksidativna poškodba majhnih kapljic maščob poznanih pod imenom »slab holesterol«.
Tudi pri razvoju zapletov sladkorne bolezni ima povečana produkcija prostih radikalov pomembno vlogo. Eden najpomembnejših dejavnikov okvare jeter pri prekomernem uživanju alkohola je ravno poškodba jetrnih celic s prostimi radikali. Tudi UV žarki povzročajo nastanek prostih radikalov in na ta način starajo kožo. UV žarki škodujejo tudi očem, saj pripomorejo k razvoju dveh vodilnih vzrokov za slepoto sodobnega človeka, to sta siva mrena in starostne spremembe mrežnice. Prosti radikali so torej pomemben dejavnik pri razvoju sodobnih bolezni in smiselno bi se bilo proti njimi dodatno zaščititi.
2.Kakšne mehanizme za zaščito pred prostimi radikali ima celica?
Celica ima za zaščito na voljo kar nekaj mehanizmov. Eden izmed njih je prisotnost antioksidantnih beljakovin, ki proste radikale presnavljajo v neškodljive molekule. Odličen antioksidant je tudi glutation. Antioksidante pa vnesemo tudi s pomočjo raznolike prehrane. Sem spada široka skupina molekul, nekatere izmed njih pa so poznane kot vitamini,npr vitamin C, E in drugi. Vitamin C se raztaplja v vodi in zato kroti vodotopne proste radikale. Vitamin E ima raje maščobo in se zato namesti v celične membrane in tako preprečuje poškodbe maščobnih kislin.
Pomembna skupina antioksidantov v prehrani so tudi karotenoidi. To so sestavine v sadju in zelenjavi, ki so odgovorne za njihove lepe barvne odtenke. Poznamo preko 700 različnih karotenoidov, najbolj poznani med njimi pa so naprimer beta-karoten iz korenja, likopen iz paradižnika, dobro poznani so še lutein, zeaksantin in drugi. Večina karotenoidov je dobrih antioksidantov, absolutni zmagovalec med njimi pa jeASTAKSANTIN.
3.Kje najdemo ASTAKSANTIN in kakšne so njegove antioksidantne spodobnosti?
ASTAKSANTINizdelujejo drobne enocelične alge z imenom Hematokoki. Kjub temu, da so te alge v ugodnem okolju zelene barve, njihovo ime v sebi nosi nekaj rdečega. To pa zato, ker se v neugodnem okolju, naprimer ob pomanjkanju hranil, lahko spremenijo v okrogle ciste, krvavo rdeče barve. Takrat namreč izdelajo velike količine rdečega astaksantina, ki jih zaščiti pred poškodbami prostih radikalov. Bolj je cista zrela in rdeče obarvana, manj so ji prosti radikali sposobni škodovati.
ASTAKSANTIN pa najdemo tudi v morskih živalih, ki ga sicer ne morejo izdelati same, a ga dobijo ob hranjenju z algami. Lepo rdeče obarvano meso lososa je rdeče ravno zaradi astaksantina. Najdemo ga celo v perju flamingov, ki se sicer rodijo popolnoma bele barve, a zaradi alg, ki so redno na njihovih jedilnikih, s časom postanejo lepe roza barve.
Najboljši vir ASTAKSANTINA je v obliki ekstrakta alg Hematokoka, saj je tako astaksantin popolnoma naraven, z njim pa vnesemo še nekatere druge predstavnike karotenoidov. Ko astaksantin zaužijemo se strateško namesti v celične membrane na način, ki ne zmoti njene osnovne strukture. Na vsaki strani celičnih membran gleda nekoliko ven in na ta način bi lahko ne le zaustavljal verižne poškodbe maščobnih kislin, ampak tudi ujel kak vodotopen prosti radikal. Ugotovili so, da celicam ni sposoben škodovati, za razliko od beta karotena, ki v določenih okoliščinah lahko sam povzroči nekaj oksidativne škode.
V in-vitro študijah so preučevali učinkovitost astaksantina v boju zoper singlet-kisiku in pokazali do več stokrat večjo učinkovitost v primerjavi z vitaminom E, do 11x večjo učinkovitost v primerjavi z betakarotenom in do 3x večjo učinkovitost v primerjavi z luteinom. V drugi in-vitro študiji so raziskovalci pokazali, da astaksantin, v primerjavi z vitaminom C, proste radikale lovi do 65x bolje, ter do 14x bolje v primerjavi z vitaminom E. Zaradi omenjenih študij so nekateri znanstveniki astaksantin poimenovali kar »super vitamin E«.
4. Koliko vemo o pozitivnih učinkih astaksantina na zdravje?
Opravljenih je bilo kar nekaj študij ne tem področju, pozitivne učinke pa pripisujejo predvsem njegovemu odličnemu antioksidantnemu delovanju. Ena izmed študij je pokazala, da v okolju z veliko prostimi radikali ASTAKSANTIN učinkovito zaščiti delovanje mitohondrijev, ki so celična tovarna energije. Astaksantin je dobro zaščitil kostne celice pred oksidativnim stresom, ki so ga umetno povzročili z dodajanjem vodikovega peroksida.
Prav tako je zmanjšal poškodbo s prostimi radikali, ki nastajajo ob vnosu zdravila ciklofosfamida, ki se sicer uporablja za zdravljenje nekaterih rakavih obolenj. Astaksantin se je dobro boril proti poškodbi ledvičnih celic, povzročeni z aplikacijo živosrebrovega klorida. Pred nekaj meseci je bila objavljena študija, kjer so za opazovano skupino so izbrali kadilce, ki pokadijo vsaj 20 cigaret na dan in so zato izpostavljeni izdatnemu oksidativnemu stresu.
Tri skupine so 3 tedne jemale vsaka svojo količino astaksantina, enkrat dnevno. Pri vseh skupinah je po treh tednih jemanja prišlo do upada pokazateljev oksidativne poškodbe celičnih membran. Upad enega izmed pokazateljev je bil jasno odvisen od doze astaksantina. Ob tem se je pri vseh skupinah povečala celotna antioksidativna kapaciteta krvi ter količina antioksidativnih beljakovin.
5.Lahko astaksantin zaščiti pred poškodbo z UV žarki?
Pri ljudeh so ugotavljali, da je že tritedensko jemanje 4 mg dnevno statistično pomembno povečalo čas, ki so ga posamezniki lahko preživeli na soncu, ne da bi se njihova koža opekla. Zato utegne astaksantin v prihajajočih poletnih mesecih pomagati pri zaščiti naše kože. V študijah je astaksantin omejil z UV žarki povzročeno poškodbeno stanjšanje tako mrežnice kot tudi roženičnega epitelija.Tudi v poizkusu, kjer so povzročali porast očesnega tlaka in posledično poškodbo mrežnice zaradi zmanjšanega obtoka krvi, je bilo poškodbenega stanjšanja mrežnice v skupini z astaksantinom manj.
6.Kako je astaksantin pomagal neplodnim?
V manjši študiji iz leta 2005 so preučevali vpliv ASTAKSANTINA na plodnost. Ugotovili so, da so v skupini, ki je tri mesece jemala večji odmerek astaksantina, spolne celice postale pomembno bolj živahne. Ob tem je bila tudi uspešnost oploditev napram kontrolni skupini izdatno povečana. Seveda kvaliteta semenčic ni edini faktor, ki lahko vpliva na uspešnost oploditve in na tem področju so še potrebne dodatne študije na večjem številu sodelujočih.
7.Kako se je astaksantin spopadel z kroničnimi vnetji?
Ugotovili so, da zaradi svojega antioksidantnega učinka deluje tudi protivnetno. Ko so bile imunske celice v nadzorovanem okolju izpostavljene bakterijskemu toksinu, je astaksantin omejih sproščanje snovi, ki sprožijo razvoj vnetja. V podobni študiji so ugotavljali, da bi lahko preprečeval aktivacijo nuklearnega faktorja, ki neaktiviran tako ne more vklopiti sinteze mediatorjev vnetja. V eni izmed študij so z izpostavitvijo baterijskemu toksinu povzročili vnetje očesa.
Opazovali so količino beljakovin in vnetnih celic v očesni vodici in tako pokazali, da ima astaksantin od doze odvisen protivnetni učinek. Bolniki z revmatoidnim artritisom, ki bolehajo zaradi kroničnih vnetij malih sklepov, so ob jemanju astaksantina poročali o povečanju zadovoljstva in zmanjšanju občutka bolečin.
8. Kako bi lahko astaksantin pomagal atletom?
Študije kažejo, da je po izčrpanju zaradi telesne aktivnosti v primeru jemanja astaksantina v mišicah prišlo do manjšega porasta markerjev, ki kažejo na oksidativno poškodbo. Ob tem je prišlo tudi do manjšega mišičnega vdora vnetnih celic, v krvi pa je prišlo do manjšega porasta beljakovine, ki se ob poškodbi mišičnih celic sprošča iz njih. Preučevali so tudi učinek naravnega astaksantina na moč in vzdržljivost pri človeku.
V eni izmed študiji je skupina mlajših moških 6 mesecev jemala 4 mg naravnega astaksantina dnevno. Po 6 mesecih so ponovno opazovali, koliko počepov lahko naredijo, seveda pod zelo kontroliranimi pogoji. V skupini, ki je prejemala astaksantin je prišlo do izrazito večjega povečanja moči in vzdržljivosti, kot pri placebo skupini. Tudi v placebo skupini je prišlo do povečanja moči in vzdržljivosti, a le toliko kolikor je tudi sicer normalno za starostno skupino od 17-19 let. Ta študija je pokazala, da bi astaksantin lahko pospešil pridobivanje moči in vzdržljivosti.
V drugi študiji so posamezniki, ki so trpeli zaradi »teniškega komolca« 8 dni prejemali 12 mg astaksantina. Merili so, pri katerem tlaku v manšeti se je ob stisku le-te pojavila bolečina komolcu. Opažali pomembno povečanje moči stiska ob pojavu bolečine. Torej pri stisku se je bolečina pojavila kasneje, oziroma šele pri močnejšem stisku kot pred začetkom jemanja astaksantina. Tako je astaksantin zanimiv tudi za atlete.
9.Je astaksantin varen za uživanje?
Varnostne študije so pokazale, da je uživanje ASTAKSANTINA varno. Pri dolgotrajnem jemanju enormnih količin bi lahko prišlo do rahle rdečice kože, kar pa je zgolj kozmetična nerodnost. Podobne spremembe barve kože so opažali tudi pri uživanju velikih količin beta karotena in nekaterih drugih karotenoidov. Za konec bi dodal, da o astaksantinu sicer vemo veliko, a bomo še dolgo njegovi učenci. Zaradi svojega odličnega antioksidativnega delovanja je astaksantin v študijah zaenkrat dobro zaščitil kožo in oči pred UV svetlobo.
Opravljene študije potrjujejo njegovo protivnetno delovanje. Zelo zanimive študije so bile opravljene tudi na področju preventive rakavih obolenj. Prsti astaksantina uspešno posegajo tudi na kardioprotektivno ter nevroprotektivno področje. Atleti ga pohvalimo. Skratka astaksantin bo še nadalje predmet številnih študij, ki bodo še bolj zanimive, ko bodo opravljene na večjem številu sodelujočih. Zaenkrat ASTAKSANTIN obljublja veliko in ima kot antioksidant brez primere tudi velik potencial kjubovati procesom staranja.
Več o ASTAKSANTINU lahko preberete na tej povezavi:www.bioastin.si
1. Kaj so prosti radikali in zakaj se je koristno pred njimi zaščititi?
Ugotovili so, da zaradi svojega antioksidantnega učinka deluje tudi protivnetno. Ko so bile imunske celice v nadzorovanem okolju izpostavljene bakterijskemu toksinu, je astaksantin omejih sproščanje snovi, ki sprožijo razvoj vnetja. V podobni študiji so ugotavljali, da bi lahko preprečeval aktivacijo nuklearnega faktorja, ki neaktiviran tako ne more vklopiti sinteze mediatorjev vnetja. V eni izmed študij so z izpostavitvijo baterijskemu toksinu povzročili vnetje očesa. 
8. Kako bi lahko astaksantin pomagal atletom?
