Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/AngeluAndrejuLebarju5Del

Angelu Andreju Lebarju... (5.zadnji del) nedelja, 25. december 2005 @ 06:10 CET Uporabnik: vilincica torek, 22. 11. 2005 Velika Polana Zgodaj zjutraj sem se poslovila od lepotičke Nine, saj se ne bova utegnili videti; ko bom jaz odšla, bo ona še v šoli. Na hitro sem si spakirala kovček in pohitela k Andreju, da koristno »zapraviva« čas s fizioterapijo. Tokrat mi je bilo težje, ker se je bližal sloves. Jaz pa tega nimam najrajši. Ker je boleče. Pa mi sploh ni težko prefiltrirati raznih bolečin in bolečih zadev, a sloves je pač kaos različnih občutkov in čustev, ki te praskajo v grlu in srcu. Vida je po delu (dela kot vzgojiteljica v vrtce) priletela domov z določenim namenom, v katerem je bilo vsebovano tudi najino slovo. Andreja (čudovita in prijetna učiteljica moje starosti, ki je Andrejeva družinska prijateljica) in Andrej sta imela v Mariboru terapije pri bioenergetiku, mene pa sta zapeljala do železniške postaje. Na hitro, a pristno, smo se poslovili z objemi in poljubi, nato pa sem poletela kupiti vozovnico, da ne bi bila zamudila vlaka. Ko sem se vkrcala, so se »živčki« počasi začeli umirjati in v sebi sem začutila rahlo praznino, občutek posebne vrste žalosti, tudi zaradi tega, ker sem v glasu obeh začutila grenak priokus. In to me je zbegalo. Spisala sem Andreju še sms v zahvalo za vse in nato zaspala od čustvene utrujenosti. Vmes me je presenetil klic male Nine, ki mi je povedala, kako močno me že pogreša in kako zelo me ima rada. Srce mi je zaigralo. Ker sem se v tistem trenutku zavedela, kako močne sledi sem pustila za seboj. Obljubila sem ji, da se kmalu vidimo, in da ostajamo v kontaktih. Zagotovo. Na svojstven način se je moje Potovanje pri Lebarjevih zaključilo, prav tako moja dušna zgodba. Rada bi dodala le še dve misli, kateri pa nimam namena interpretirati, saj boste razumeli moje oz. njuno obzorje sporočil: * DOTAKNILI SMO SE NA TISOČ NAČINOV, PODOBNO KOT SE DOTIKA POLETNO LISTJE. (neznani kitajski avtor) * ČE DUŠE DRUŽINE LJUBIJO DRUGA DRUGO, BO DOM PRELEP CVETLIČNI VRT. (Buda 568-488 pr. n. š.) ANDREJ – SRČNA HVALA! ISKRENA HVALA VIDI in njunim trem Angelčkom – MAJI, KATJI in NINI! LEPA HVALA-IZ SRCA V SRCE-ANDREJI! IN VSEM OSTALIM! RADA VAS IMAM!!! NIKOLI VAS NE 'ZABIM! Kmalu nasnidenje. Poljub in objem, vilinčica Natalija Godeša. Komentarji (0) www.pozitivke.net