Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/AngeluAndrejuLebarju4Del




Angelu Andreju Lebarju... (4.del)

sobota, 17. december 2005 @ 06:12 CET

Uporabnik: vilincica

ponedeljek, 21. 11. 2005 Velika Polana

Dolgo v noč nisem mogla zatisniti očk, ker je v meni bdel nemir, en majčken strahec. Zgodilo se je nekaj, česar je Andrej že navajen, jaz pa sem se zaradi tega kar malo ustrašila. Ko sem se prepričala, da je z Andrejem vse uredu in brez posledic, sem se umirila in se spravila spat. A takoj, ko sem zaprla oči, so mi hodile razne slike in misli. Glava je namreč v trenutku spisala scenarij, srce pa ga je nato odigralo. Neprijeten občutek.

Začela sem globoko zavestno dihati; počasen globok vdih skozi spodnjo korensko čakro vse do zgornje kronske čakre, in nato počasen izdih po isti poti nazaj. Kmalu pa še na en način, skozi vsako nosnico posebej. Ugotovila sem, da je to odličen način sproščanja. Hiter in enostaven. Tako, da nisem imela pojma, kdaj sem zasanjala.
Zjutraj sem se zbudila malenkostno v drugačnem duhu kot običajno, a sem bila kljub temu dobre volje. Z Andrejem sva bila sama. Dve deklini sta odšli v šolo, ostali dve pa na delo.

V miru sva pozajtrkovala ob prijetnem klepetanju, nato pa sva začela s fizioterapijo in uživala ob pogledih skozi velika okna na zasneženo dogajanje in si prepevala pesem-Bela snežinka. Vmes je dobil Andrej noro in zanimivo idejo o možnosti moje zaposlitve kot njegova osebna asistentka. Sčasoma bi lahko v Veliki Polani odprla masažno-fizioterapevtski salon. Dal mi je misliti, ker se mi ne bi bilo težko preseliti v te kraje, kljub temu, da ljubim morje in diham življenje na obali. Ugotovila sem, da pripadam morju. Tu je moj smisel eksistence.

Pustila sem prosto pot. Sem oseba, ki ne komplicira Življenja. Se mu neobremenjeno prepuščam. In zagrabim vsako priložnost, v kateri se najdem. Kdaj pa kdaj se moram tudi prizemljiti, saj bi Angeli potem samo frleli non-stop, sem in tja. Ni dobro biti razpršen. Ker ne deluješ v celoti. Ampak jaz s tem nisem in nimam težav. Včasih sem se vprašala, če sem res človek, ker se mi dogajajo zanimive stvari. Prišla sem do spoznanja (ki se vam bo zdel 100% čuden), da sem Angel v človeški podobi. Da. Prav ste prebrali. Imam določene sposobnosti, ki pa jih nikoli ne uporabljam v zle namene-v mojo dobrobit. Angeli smo prijazna, čuteča, skrivnostna, dobra, iskrena in prijetna bitja, mar ne?

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/AngeluAndrejuLebarju4Del







Domov
Powered By GeekLog