Hodil sem po temni dolini
ničevega vsakdanjika.
Zgražal sem se nad seboj
in nad drugimi.
Prejklinjal sem svojega bližnjega
in samega sebe.
Užival sem v svoji meseni pravičnosti
in instantni duhovnosti.
Smejal sem se šepavim
duhovnim učiteljem in gurujem,
ki še za svojo osnovno egzistenco
ne znajo učinkovito govoričiti.
Preziral sem svoje nesposobne
voditelje in učitelje, ki bi
jim lahko bil oče in mati.
Zakaj se jim hočem maščevati?
Pa sem se spomnil na notranji glas,
ki je kakor kontrabas.
Zelo težko se ga sliši, če ti bitje
neprestano cvili.
Angel varuh je vedno tu,
on ni nikakršen tabu.
On se upira zlu,
ki je tu.
Samokontrola ni samo parola,
ki se v ustih rola in je
nasprotje brezbožnega rock n' rolla.
Je težka kot naložena krjola.
Slišal sem glas v sebi, ki me
dela zanimivega.
Slišal sem glas božji v sebi.
Slišal sem glas odrešitve.
Oj, človek moj,
bodi orator moj.
Ne bodi kot zmešan stroj.
Večino svojega življenja poj.
Poj mi hvalnice,
poj mi prošnje,
poj mi zahvale,
poj mi molitve.
Če papež odpove, ti moli!
Če papež izgubi vero, ti moli!
Če papež postane pedofil, ti moli!
Če papež postane lažni prerok, ti moli!
Če se tvoj škof ukvarja samo s politiko,
ti moli!
Če se tvoj župnik ukvarja samo z denarjem,
ti moli!
Če so redovniki postali pribežališče
nesposobnih državljanov, ti moli.
Če so redovnice postale društvo
razžaljenih devic, ti moli.
Če so alternativni kristjani postali
blazni, ti moli.
Če so preveč aktivni drugoverci postali
voditelji množic, ti moli.
Če se ti pogani in ateisti rogajo,
ti moli.
Če si zaradi svojih prepričanj in aktivnosti brez denarja, ti moli.
Hočem te takšnega kot si.
Molivec.
Ubog molivec.
Prestrašen molivec.
Svet se utaplja v raznovrstnih analizah
in napovedih. Prav prostaško in neumno
živi svoj konec časov.
Ne zaupa molitvi, ki je sad razsvetljenja.
Zato, orator moj, se
na tebe obračam.
Vidim vse tvoje grehe,
ki jih ni malo za en sam dan.
Kljub temu si želim, da moliš,
da moliš k meni, k Stvarniku.
Videl sem namreč, da si nekoč
bil zaljubljen.
Za ljubezen si bil pripravljen tvegati svojo
kariero in seveda svoje življenje.
Tega ti ne bom nikoli pozabil.
Vsak spor med nama bom zato hitro zgladil.
Si človek, moja stvar,
slika mojega Sina,
čeprav večkrat čisto nasprotje.
Ampak se trudiš.
Rad te imam, ker zelo veliko
tvegaš.
Rad te imam, ker trpiš velikokrat brez
vzroka.
Čeprav so zlati časi tvojega
molitvenega življenja mimo,
se vedno ustavim ob tvojih vzdihljajih,
ko se trudiš, da bi mi bil kljub vsemu všečen.
V tebi se tepeta duh in meso.
Duh je voljan, a meso je slabo.
V tebi je to tako očitno, da si
začel sovražiti človeški rod.
Moliš in sovražiš.
Kako je to mogoče?
Kako lahko živiš pred Bogom
s takim srcem?
O, moj Jezus!
Ti si popoln človek in popoln Bog!
Reši me teh strašnih nadlog!
Naj bom deležen novih nalog!
Ti veš, kaj je v človeku!
Ena sama groza in dvoličnost.
Poželenje na poželenje.
Napuh srca in poželenje oči.
Ti in Tvoja Mati sta to uspela premagati!
Sta popolnoma drugačna od ljudi in popolnoma enaka ljudem.
Kako preprosto in razumno?!
Nekoč sem se imel za mojstra molitve.
Sedaj temu ni tako. Emšo dela svoje.
Meso ima svoje pogoje. Duh je zelo šibak.
Kljub vsemu bi rad bil filmski junak.
Molivec, orator,
orator, molivec.
Sem lovilec,
lovilec sreče.
Molitev me varuje vsakršne nesreče.
Je vir moje sreče.
Moje srce vedno "da" reče.
Ker noče, da se mu življenje zareče.
Oj, človek moj, orator moj!
Spoznal si vir človekove nesreče.
Temu se "opuščanje molitve" reče.
In nobenega človeka zato vest ne peče.
Molitev ni zahvala,
molitev ni slavljenje,
molitev ni trpljenje,
je le mila prošnja.
Trenutno je tako.
Trenutno so vse visokoleteče teološke teorije
ničeve kot želje pubertetnika.
Božje uho se nagiba k ustom konkretnika.
Jezus, prosim te za dar molitve.
Nakloni ta dar meni in drugim.
Na svetu bi bilo veliko lažje, če bi večina
človeštva molila.
Čeprav je velik del mojih
molitev potreben za nevtralizacijo
mojih grehov, te prosim, preusmeri vso to
moč v spreobrnjenje nedonošenih molivcev. Amen.
