Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/AlternativnaMedicina3

Odnos do alternativne medicine 3.del petek, 26. maj 2006 @ 05:15 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Jernej Kern Rezultatov sem se v prvi vrsti lotil tako, da sem iz njih lahko kar najlepše odgovoril in potrdil oz. zanikal postavljene hipoteze. Kasneje sem opazil, da bi se bil lahko vprašalnika lotil tudi malo drugače in bi bila potem analiza lažja, vendar pa bi bil tako vprašalnik še daljši, kar pa bi bilo skrajno neprijetno. Rezultati sledijo v vrstnem redu hipotez. 1. Klasični zdravniki so proti alternativni medicini S prvim vprašanjem sem anketirance razdelil na tri skupine in sicer tiste, ki so z alternativno medicino kakorkoli bolj tesno povezani, tj. zdravilce, in klasične zdravnike (ter ostale, seveda). To mi služi, da lahko primerjam odnose posameznih skupin in njihovo naklonjenost zdravilstvu. Žal sem imel do klasičnih zdravnikov premalo dostopa, da bi bilo razmerje med posameznimi skupinami uravnoteženo. Tako imam le 8 takih mnenj, od česar pa jih je kar pet izraža zadovoljstvo z alternativnimi metodami pri 6. vprašanju. Dva zavzemata nevtralni položaj, eden pa je proti. Če tako, kljub majhnemu vzorcu posplošim, vidim, da je 62,5% anketiranih zdravnikov (ali drugega zdravstvenega osebja) naklonjenih alternativnim metodam. Poleg tega se 50% vprašanih zdravnikov strinja, da bi se klasične in alternativne metode morale dopolnjevati, trem je vseeno in eden pa je proti. V kolikor jemljem rezultate pristne in če kljub omenjenem majhnem vzorcu posplošim: hipoteza o odnosu stroke do zdravilstva je ovržena. 2. Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, je več žensk Te hipoteze sem se lotil tako, da sem primerjal nek izračunan povprečni odnos (mnenje) ženske skupine in nek izračunan povprečni odnos moške skupine. Število sodelujočih moških in žensk je v moji raziskavi različno, vendar pa to aritmetične sredine mnenja ne moti. Od 52 žensk jih je 41 izrazilo svoje mnenje pri 6. vprašanju, od 38 moških pa 33. Pri 4. vprašanju so odgovarjali vsi. Tako iz rezultatov vidimo, da je mnenje moških in žensk zelo podobno, uravnoteženo in ni večjih odstopanj. Ženske morda kažejo malo več zadovoljstva z alternativnimi metodami. Kljub temu pa se večina (77% žensk in 84% moških) strinja, da bi se alternativne zdravilske metode in klasična medicina morali, vsaj kolikor lahko, dopolnjevati. Če tako združim rezultat pri 6. in 4. vprašanju, lahko zaključim, da sta odnosa moških in žensk do alternativne medicine precej enaka. Nemogoče bi bilo trditi, da je en spol zdravilstvu bolj naklonjen kot drugi. Hipoteza je ovržena. 3. Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, prevladujejo taki, ki so s klasičnim zdravstvom nezadovoljni Dokazovanja tretje hipoteze sem se lotil tako, da sem primerjal ljudsko zadovoljstvo s splošno in alternativno medicino. Poleg tega imam sedaj na razpolago odgovore o tem, kaj je za njih storila ta ali ona oblika medicine. Najprej sem opazoval ljudi, ki kažejo veliko zadovoljstvo z zdravilstvom (ocene 5, 6 in 7 pri 6. vprašanju) in njihovo zadovoljstvo s klasično medicino primerjal s splošnim zadovoljstvom Videti je, da ljudje, ki izražajo večjo mero zadovoljstva z alternativnimi metodami, niso tako navdušeni nad klasičnim zdravstvom, ali pa pri tem ostajajo nevtralni. Vendar pa podoben izid velja celo za splošno mnenje vseh vprašanih ljudi (Tabela 5). Poleg tega jih le 1/6 meni, da so s pomočjo klasičnega zdravstva popolnoma odpravili neko obolenje. Večina se strinja, da so si pomagali le delno in sicer pri odpravi posledic, vzrokov pa ne. Razliko med vzrokom in posledico naj razložim, kot jo smatram, na primeru alergije: Klasična medicina s pomočjo številnih sintetičnih pripravkov blaži simptome alergij (posledice), ne vpraša pa se, zakaj je do nastanka alergije sploh prišlo (vzrok). Nazadnje sem to primerjal tudi z mnenjem o pomoči alterntivnih metod: le 15% vprašanih, ki so že imeli izkušnjo z zdravilstvom, meni, da si niso tako prav nič pomagali. Pretežni del ostalih zagotavlja izboljšanje vsevrstnih stanj in predvsem splošno boljše počutje. Vsekakor velja, da je splošna raven zadovoljnosti z uradno medicino manjša kot z alternativno medicino. Rezultati kažejo, da je večina klientov alternativnih zdravilcev manj ali srednje zadovoljna z uradno medicino, zatorej lahko postavljeno hipotezo potrdim. 4. Ljudje se vedno bolj zatekajo k alternativnim metodam zdravljenja To je bila ena mojih temeljnih hipotez, vendar pa sem, kot sem kasneje odkril, vprašalnik zastavil neprimerno. Tako bi sedaj lahko trditev dokazoval le posredno, česar pa se bom tudi lotil. Izmed 90 vprašanih jih je 70 že imelo izkušnjo z alternativno medicino. Od teh, jih jo je 19 izkusilo preko bližnjih. 27 je bilo takih, ki so zdravilstvo izkusili kot pacienti, 24 pa je bilo zdravilcev. Če isto povemo v procentih: 27% vprašanih je bilo zdravilcev, 30% je bilo neposrednih klientov, 21% se je z alternativno medicino srečalo le posredno, 22% pa ni imelo še nikakršnih izkušenj z alternativnimi načini zdravljenja. Če rezultate tako povzamemo v tabeli in prikažemo s kolačem, lahko vidimo, da četudi zaradi slabše izbranega vzorca število terapevtov zmanjšamo oz. upoštevamo kot manjše, je odstotek prebivalstva, ki se je že srečal z zdravilstvom vsaj nekje 50%. Žal tovrstnih rezultatov za obdobje pred npr. 20 leti nimam, predvidevam pa, da so frekvence prvih treh odgovorov nižje. Hipoteza ne more biti popolnoma potrjena. : Ostali vidiki Dodatno se mi je zdelo primerno prikazati še druge pomembne in manj pomembne, pa vendar zanimive, rezultate. Najbolj zanimivo se mi zdi, da je natanko 1/3 tistih, ki se z alternativno medicino še niso srečali, ocenila svoje zadovoljstvo z manj kot 4 (nezadovoljstvo). Takšna mnenja, bi rekel, niso utemeljena, saj ne gre ocenjevati nečesa, česar še nisi izkusil. Srečal sem se z dilemo, ali bi njihovo mnenje sploh upošteval, in sem sklenil, da ga bom, saj najverjetneje bazira na nekem drugem družbeno-socialnem vidiku. Med drugim sem preverjal tudi poznavanje nekaterih metod, ki so dandanes srečane najpogosteje. Kljub temu, da sem člane Reiki društva odštel, se je izkazalo, da so najbolj zastopane metode različne oblike bioenergije. Oblika je seveda univerzalna, vendar so različni mojstri različne tehnike različno poimenovali. Najmanj zastopane izmed navedenih pa sta radiestezija in kristalna terapija. Anketiranci so med drugim pripisali tudi: zeliščarstvo, kiropraktika, bioresonanca, biorgonomija, barvna terapija, nekdo pa je popolnoma zagovarjal le telesno funkcijo samozdravljenja. Med metodami, za katere ljudje menijo, da bi morale biti uradno priznane, so: akupunktura, akupresura, bioenergija, homeopatija, ayurveda, različne oblike masaž, yoga itd. sicer pa vse, ki pomagajo. (S tem odgovorom so se mnogi izmaknili.) Težko je reči, kaj dejansko pomaga, kaj pa je le prefinjena kraja denarja. V ta namen so mnogi anketiranci poudarjali pomen ustrezne izobrazbe (tečajev) in uradnega nadzora. Anketiranci so največji vpliv na uspešnost klasičnih zdravstvenih metod pripisovali zdravniški strokovnosti, izkušenosti in ustrezni izbiri zdravil, nekateri pa uvideli, da je za zdravje potrebno tudi spremeniti življenjski slog oz. vsaj negativne lastnosti le-tega. Največji vpliv na uspešnost alternativnih metod pa so pripisovali predvsem izkušenosti terapevta, ustrezni izbiri terapije in promociji zdravega življenja. Ali gre tu za naivnost ali odprtost za nove ideje, bi bilo potrebno še raziskati. Zaključek Alternativni medicini se tudi pri nas posveča neko pozornost. Ljudje so se v večini z alternativnimi metodami že srečali, marsikateri pa je seznanjen tudi bolj globoko. Splošni ljudski odnos je glede na rezultate dober in pozitiven. Ljudje so z zdravilstvom načeloma zadovoljni, kdo bi pa morda pričakoval še kaj več. Konkretnejših razlik med odnosom moških in žensk ni. Tudi odnos zdravnikov (in ostalih medicinskih delavcev) do alternativne medicine je prej kot ne pozitiven ali vsaj nevtralen. Glede na rezultate je moč sklepati, da je večina bolnikov najprej poskušala obolenje odpraviti s pomočjo uradne medicine. Šele nato, ko je ta odpovedala so se zatekli k zdravilstvu, kot k zadnjem izhodu. Drugi so morda v nekaterih zdravilskih metodah našli sredstvo ohranjanja fizičnega in psihičnega zdravja, ali pa pripomoček k nadaljnji osebnostni in duhovni rasti. Večina ljudi se strinja, da bi vsaj nekatere metode morale biti uradno priznane, predvsem pa, da je pomemben nadzor in ustrezna izobrazba in organizacija tečajev, do česar bi tako verjetno tudi prišlo. Prav tako javnost spodbuja raziskave, ki bi potrdile oziroma zanikale uspešnost alternativnih metod. Zanimivo je, da večina zagovornikov alternativne medicine poudarja pomembnost terapevtove izkušenosti in ustrezne izbire terapije. Manj se jih zaveda, da je tako kot je bolezen pri njih, tudi problem v njih in da je za kakršno koli boleznijo stoji nek vzrok, nek skeleči delec, ki ga mati narava v skladu s svojimi zakoni ustrezno onemogoči in odstrani. To kar seješ to boš žel. Trdoživi nasprotniki alternativne medicine, ki pogleda niso še pripravljeni malce prilagoditi, so v večini brez vsakršnih izkušenj z zdravilstvom. Taki menda tudi ne vedo, da je zeleni čaj, številka ena zel v kitajski tradicionalni medicini, danes znanstveno dokazano, zaradi velike antioksidacijske moči, zelo učinkovito zdravilo proti vsakršnim telesnem neravnovesjem, med drugim, kot najpomembneje, deluje tudi kot konkretni inhibitor razvoja raka in drugih bolezni, ki jih je danes najti v zdravstvenem kabinetu ''odpisanih''. Rekel bi, da je naloga, vsaj zaenkrat, ena redkih na to temo. To jo dela še posebej vredno in mislim, da kljub temu, da sem bil ponekod morda malce pristranski in sem vse opisoval večinoma v prid alternativni medicini, lahko naloga služi kot kvalitetna in objektivna, kolikor je to mogoče, osnova laiku, kot tudi ''izvedencu''. Moje osebno stališče do obravnavane tematike je, kot je že iz same naloge razvidno, bolj pozitivno, kot negativno. Sam sem se ukvarjal z reikijem, niso pa mi tuje niti ostale metode. Kljub temu sedaj menim, da metode niso bistvenega pomena. Niti niso bistveni zdravilci, ki nas morebiti zdravijo. Vse to je le iluzija, ki nas prepriča (ali pač ne), da se nekaj res dogaja. Nato se, če si damo možnost, res začne dogajati. Tako menim, da, bistvo je v nas. Zdravje brez nas ne obstaja. : Vendar naj to nagibanje v alternativo ne zasenči znanosti, namreč ravno znanstveniki današnji čas potrjujejo predstave o svetu kakršne so ''vzhodnjaki'' izumili pred tisočletji. Viri in literatura Kononenko, I. prof. dr. Zahodna medicina in zdravilstvo [Spletna stran]. Dostopno na naslovu: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/zahodnamedicina.htm Hrovatin, B. dr. med. Ljubezen in zdravje, Mind-body studies. Ljubljana : Institut Jožef Stefan, 2003. ISBN 961-6303-50-3. Strani 69-72. Bolen, T. Quackpot Watch [Spletna stran] [Datum citiranja 06.04.2006] Dostopno na naslovu: http://www.quackpocensoredch.org/ Dawkins, R. A devil's chaplain: selected essays. 3. izd. London: Phoenix, 2004. ISBN 0-75381-750-0. Eror, A. in Pristavec Đogić M. Ureditev zdravilstva v Sloveniji in v nekaterih državah EU. Ljubljana: Državni zbor RS, Raziskovalno-dokumentacijski sektor, 2005. Dostopno na naslovu: http://www.dz-rs.si/typo3conf/ext/acts/pi1/acts/getfile.php?cat=pr&id=69 amfAR™ Aids Research Glossary [Spletna stran]. [Datum citiranja 09.04.2006]. Dostopno na naslovu: http://www.amfar.org/cgi-bin/iowa/bridge.html Hart W. The Art of Living: Vipassana meditation as taught by S.N. Goenka. San Francisco: Harper, 1987. ISBN 0-06-063724-2. The Holistic Book© Sevice Listings Definition Glossary [Spletna stran]. [Datum citiranja 09.04.2006]. Dostopno na naslovu: http://www.footnotesforhealth.com/definitions.html Leadbeater C. W. Čakre: monografija o energijskih središčih v človekovem eteričnem telesu. Ljubljana: Teozofsko društvo v Sloveniji, 1994. ISBN 81-7059-058-2 World Health Organization EB111.R12 111th Session, Agenda item 5.7, Traditional medicine [E-knjiga], 24.01.2003. [Datum citiranja 09.04.2006]. Dostopno na naslovu: http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/EB111/eeb111r12.pdf World Health Organization EB111/9 Traditional medicine, report by Secretariat [E-knjiga], 12.12.2002. [Datum citiranja 10.04.2006]. Dostopno na naslovu: http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/EB111/eeb1119.pdf World Health Organisation Legal Status of Traditional Medicine and Complementary/Alternative Medicine: A Worldwide Review [E-knjiga], 2001. [Datum citiranja: 16.04.2006]. Dostopno na naslovu: http://whqlibdoc.who.int/hq/2001/WHO_EDM_TRM_2001.2.pdf Lovrečič, B. in Ružič, R. Zasnove strokovnih podlag za pravno urejanje zdravilstva v Sloveniji, Ljubljana: Institut BION, 2002. Komentarji (0) www.pozitivke.net

Domov