Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Alfa-Zenska-Odvisnost

Alfa ženska sreda, 30. avgust 2017 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem že v mladih letih storila vse, da nisem bila odvisna od drugih. To je v mojih očeh predstavljalo moč, ali pa nisem hotela biti podrejena in odvisna od moških. Vsakič, ko smo šle punce na zabavo, nisem dovolila, da mi moški plača pijačo. Vedno sem odgovorila, da imam svoj avto in svojo plačo in, da zase skrbim sama. Seveda naj ob tem omenim, da so se me najbrž moški zaradi mojega nastopa bali. Kdo pa se hoče zapletati z žensko, ki je sama sebi dovolj. V resnici, pa je bila to samo moja maska. Še preden bi se lahko zgodilo, da bi me kdo prizadel, sem postavila mejo. Tudi kasneje, v že trdnem partnerskem odnosu sem vztrajala v tem do bridkega konca. Nekaj kar treniraš vrsto let, pa težko spremeniš čez noč. Šele sedaj si včasih, ne vedno, dovolim nekoga prositi za pomoč, ne da bi ob tem občutila nelagodje ali imela občutek, da sem nekaj dolžna. Šele sedaj občasno pokažem svojo ranjeno žensko. Dovolim si razprosteti tudi kakšne moje šibkosti in slabosti. Počasi, korak za korakom. In dovolim, da mi kdo plača pijačo. Učenje tega pa je zahtevno, vsaj zame. Ker imam malo izkušenj z zavrnitvami, saj do njih zaradi mojega oklepa ni moglo priti, so sedaj kakšne take situacije bolj boleče. Vendar z vsako posebej rastem in se utrjujem. Sedaj sem vse, čemur sem se vrsto let izogibala, dobila na pladnju v kratkem obdobju. ALFA ŽENSKA se skuša omehčati, saj se zavedam, da bom težko našla partnerja, ki bo vse to razumel in si vzel čas, da me počasi omehča. Učim pa se seveda tudi iz odnosov prijateljic. Enkrat letno gremo na vikend oddih in takrat so me sama ušesa. Pogovarjamo se o raznoraznih formulah uspeha v zakonu. Nihče nima popolnega partnerskega odnosa. Vsa umetnost je v tem, da je odnos seveda DAJ – DAJ in pa, vztrajanje pri svojih prioritetah, željah in pa prepoznavanju partnerjevih. V skupnih projektih je morda modro, da nihče ni zmagovalec. Oba morata najti srednjo pot, s katero nista popolnoma zadovoljna, tako, da vesta, da je potrebno stopiti korak nazaj, da greš lahko dva naprej. Veste, z zavedanjem tega je damam uspelo ustvariti dokaj harmonične odnose. Nasmejale smo se malenkostnim zgodbicam, ki so nepopmembne, vendar prikazujejo življenjsko filozofijo posameznice, ki se nato kaže tudi na drugih pozicijah. Prijateljica je razlagala zgodbo, kako je kupila neko torbico, ki je bila vsem všeč. Ko sta bila s partnerjem v trgovini, si jo je ogledala, pa ji je rekel, da je ne potrebuje, da jih ima dovolj. Ker se ni hotela prepirati, jo je tam pustila, mislila pa si je svoje. Naslednji dan se je ponovno peljala v trgovino in kupila to torbico. Sposobnost, da v danem trenutku, ko se nakazuje konflikt, stopiš pol koraka nazaj, je verjemite mi, zame umetnost. Jaz bi rinila skozi zid do zmage. Ona pa je elegantno naredila po svoje. In, ko je on videl kaj se je zgodilo, ni komentiral. Samo naslednjič, ko se je začela podobna situacija, ji je rekel: »Če ti je tako všeč, jo kupi sedaj, da ne boš jutri še enkrat hodila tja.« Iz takih majhnih situacij, lahko vidiš, kako par funkcionira. V odnosu nihče ne sme biti poraženec in nihče zmagovalec. Najti se morata nekje na pol poti. Enkrat eden, drugič drugi, da imamo ravnovesje. Vse te zgodbe poučujejo mojo notranjo ALFA ŽENSKO, da svet ni samo črn in bel. Skozi šole, ki so mi dane v življenju, moram prepoznati tisto vmesno sivino in ji dovoliti, da se prikrade v moje življenje. Zakaj? Zato, ker me črno in belo ni napolnilo, ni me razveselilo in mi ne daje ustrezne življenjske partnerske sreče. Kljub temu, da sedaj, ko si dopuščam, da nekje iz sebe včasih povlečem vse Pepelke in Sneguljčice in vsa tista nežna bitja, za katera sem slišala, me tovrstno ravnanje kdaj tudi sesuje ali pa me spravijo na rob joka, verjamem, da se bom uspela spremeniti in utrditi. Želim biti ŽENSKA, ne samo robot z oklepom kot je Kitajski zid. Želim, da se mi lušči plast za plastjo, počasi, da bom našla ravnovesje v svoji ženski. Da bom znala oceniti situacije, kdaj je bolje, da sem Pepelka in kdaj levinja. Zakaj pa me je izučilo, da nobena skrajnost ni potrebna. Če si želim, da se mi sploh kdo približa, da bom lahko izbirala partnerja, ki mi bo pariral je morda modro, da grem na teren, ne kot na Soško fronto, kjer verjemite, ga ni vojaka, ki bi se mi želel približati, temveč, da grem kot Pepelka. Takrat se najde en kup princev, ki bi me želeli rešiti. Moški potrebujejo moč, potrebujejo občutek, da jih ženska občuduje. Tako vsaj s kom lahko spregovorim s kom. Z ALFA žensko, pa ga bom soočila kasneje, če se mi bo zdelo vredno in pa seveda, če jo bo znal sprejeti in jo tudi obvladovati. Če se najde tak vojak, pa verjemite, da se bom trudila stopiti pol koraka nazaj, da bova skupaj stopila en korak naprej. Tega so me naučile dame. Sprejeti, da življenje ni vojna in dokazovanje svojega stališča do onemoglosti. Življenje je igra in, ko ti naproti pridejo soigralci, ki igrajo po podobnih pravilih, je čas, da se spreminjamo in prilagajamo. Ljudje nismo rojeni za samotarje. Ljudje potrebujemo družbo za potrjevanje svoje identitete in rast. ODločite se, da včasih katero od pravljičnih junakinj pospravite za kratek čas in se pokažete v kakšni novi obliki. Nikoli ne veste, katera vam prinaša več notranjega zadovoljstva. Sonja Mušič Vir: www.mychi.si Komentarji (1) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog