Razsvetljenje ni noben čudež, ostaja pa skrivnostno, ker ni neke definicije kdaj se zgodi. Ne obstaja nekakšen števec, ki bi nam povedal kateri smo v čakalni vrsti. Za neko tipično dogajanje v razvoju naše zavesti pred razsvetljenjem ni nekih znanih pravil, oziroma napovednih praks. Lahko se celo življenje "ukvarjamo" z duhovnostjo, pa to v razvoju zavesti nič ne pomeni.
Saj poznate tiste napihljive rokavčke, ki jih nadenemo otroku, da ga drži na površini ko se uči plavati. Naš um (ego) je kot ti rokavčki. Ego nas drži na površini zavesti, medtem ko pravi odgovori ležijo v njenih globinah. V globinah naj bi se nahajalo vse tisto kar pojmujemo pod razsvetljenjem - Ljubezen, Resnica, Mir, Svoboda, Blaženost itd.
Radovedneži se, kolikor nam rokavčki dopuščajo, v globino potapljamo na dah. Vendar prav globoko na ta način ne pridemo, ker je naravni vzgib našega uma, da nas ščiti pred utopitvijo. Pred mejo utopitve pa ni drugega kot nekaj bežnih uvidov v globini skrito univerzalno zavest. Ti prebliski nam dajo nekaj dodatnega zagona, da potapljanje na dah lahko postane naša rutinska duhovna praksa do zadnjega diha. Smo kot astronomi, ki brskajo po globinah vesolja in skušajo sestaviti širšo sliko.
Globlje od varne meje potapljanja brez posledic ne gre. Pod to mejo naš um lahko nevarno izgubi orientacijo kaj je zgoraj in kaj spodaj. Lahko zabluzimo nekje med nebom in zemljo, odmaknjeni od realnosti. Če naš um še ni dozorel za predajo univerzalni inteligenci, da nas vodi naprej v globine, je bolje da se vrnemo v svoje običajne življenjske zgodbe.
Razsvetljenje je v kontekstu tega članka z univerzalno inteligenco vodena "utopitev" ega. Pomeni konec omejenega posamez niškega uma in občutka Jaza. Če naš um dojema razsvetljenje kot neko nagrado, potem še ni zrel za preobrazbo. Ker poleg tega, da ego z razsvetljenjem nič ne dobi, tudi vse izgubi. Tudi metulj namreč ni nagrada za gosenico. Ali pa kapljici vode ni nagrada, ko se zlije v ocean. Ego bo samo pepel izpod katerega se bo rodila nova zavest.
Razsvetljenje se lahko zgodi tudi za čas življenja. Imamo kar dosti primerov takih sprememb zavesti. Če je šel njihov proces po naravni poti, se je ego med procesom "utopil". Če bi ostalo samo pri tem, bi bilo življenje brez ega praktično nemogoče in bi najmanj pristali v psihiatrični ustanovi. Ego je praktično vsa vsebina ki jo imamo.
Poleg tega je njegova osnovna funkcija, da nas ščiti pred vsem, kar bi lahko ogrozilo naš vsakdan. Fizično in psihično. Ego je naš celoten psihološki profil in obvlada vse prirojene in pridobljene tehnike zaščite. Ta zaščita je poleg pozitivnih učinkov, postala hkrati tudi izvor našega trpljenja. V želji da bi zaščitili nekaj, nastajajo vojne. To trpljenje je potem gonilo našega življenja v vseh smereh, zavedno in nezavedno. Izraža se v vseh vlogah med poloma plenilca in žrtve. Večina naše bivanj kosti poteka med bojem in begom.
Zato se ega ni pametno znebiti na silo. S prestola ga lahko odstavi samo višja inteligenca. Samo ta lahko poskrbi za vodeno alkimijo, ki ego nadomesti z novimi vsebinami. Te vsebine potem pomenijo novo eksistenčno kakovost, oziroma novo razsvetljeno zavest.
Tako kot uporaba umetne inteligenca pomeni preskok od običajnih brskalnikov v povsem novo dimenzijo, je tudi razsvetljenje preskok v višjo zavest. To je zavest širše resnice, kjer smo vodeni z modrostjo univerzalne inteligence. To modrost posredujejo mnogi avtorji skozi svoje besede in knjige.
Razsvetljenje ni noben čudež, ostaja pa skrivnostno, ker ni neke definicije kdaj se zgodi. Ne obstaja nekakšen števec, ki bi nam povedal kateri smo v čakalni vrsti. Za neko tipično dogajanje v razvoju naše zavesti pred razsvetljenjem ni nekih znanih pravil, oziroma napovednih praks. Lahko se celo življenje "ukvarjamo" z duhovnostjo, pa to v razvoju zavesti nič ne pomeni.
