Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2026060218462931

Sežigalnica v Ljubljani bo zdravstveni, okoljski in finančni polom torek, 2. junij 2026 @ 18:46 CEST Uporabnik: Sonce 430-milijonska sežigalnica v Ljubljani bo zdravstveni, okoljski in finančni polom Civilna iniciativa Kakšno mesto hočemo? skupaj z zdravstveno in okoljsko stroko opozarja, da je 430-milijonski projekt gradnje nove sežigalnice odpadkov v Ljubljani nevarna tehnološka in ekonomska past, ki bo prestolnico za naslednjih 30 let zaklenila v zastarel, zdravju škodljiv sistem ter povzročila nepopravljivo okoljsko in podnebno škodo. Obstajajo čistejše, varnejše in dolgoročno cenejše rešitve, ki so v prestolnici že danes izvedljive. Dokazana zdravstvena in okoljska grožnja Zdravstvena stroka že dalj časa opozarja na nevarnosti sežigalnic, ki lahko dokazano zaznamujejo več generacij. Marina Praprotnik, dr. med. iz Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana: “Raziskave kažejo, da so otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bolj bolni kot sovrstniki, ki živijo v zdravem okolju. Imajo več nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme. Povečano je tveganje za nastanek nekaterih prirojenih nepravilnosti ter prezgodnjega poroda pri nosečnicah, ki so živele v radiusu 4 km od sežigalnic. Toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov in tudi na plod, saj nekateri prehajajo skozi placento, ultra-fini delci pa lahko vstopajo tudi v DNK in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce.” Livija Marko, Umanotera: “Ljubljana se po kakovosti zraka že danes uvršča med 7 % najbolj onesnaženih mest v Evropi. Nove evropske študije hkrati dokazujejo dolgoročno zastrupljanje tal in podtalnice z ‘večnimi kemikalijami’ v okolici sežigalnic. V to stanje in s tem znanjem dodati še eno sežigalnico pomeni zavestno in neposredno ogrožanje zdravja prebivalcev in okolja ter nasprotovanje podnebnim ciljem.” Ekonomski nesmisel in podnebna sabotaža Izpusti toplogrednih plinov so pri sežigu odpadkov do dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. Obenem se s podelitvijo 30-letne koncesije mesto zavestno odpoveduje zmanjševanju količine nastalih odpadkov in ciljem krožnega gospodarstva, saj sežigalnica za svoje delovanje in rentabilnost zahteva nenehen dotok goriščnih odpadkov. Projekt obenem ne rešuje problema individualnih kurišč. Jaka Kranjc, Ekologi brez meja: “Sežigalnica ne bo rešila problema izpustov iz individualnih kurišč. Razširitev toplovodnega omrežja je neodvisen projekt, brez katerega do zapiranja kurišč ne bo prišlo, vir toplote pa so lahko tudi drugi industrijski procesi. Hkrati se bodo povišali izpusti zaradi povečanega obsega transporta odpadkov v Ljubljano.” Evropska unija je zaradi hude podnebne škode povsem ustavila sofinanciranje sežigalnic. Velik del 430-milijonskega bremena bi torej padel neposredno na javna sredstva. Če se projekt izkaže za ekonomsko polomijo, pa bo finančno breme preneseno tudi na občane preko višjih položnic za ogrevanje in komunalne storitve. Svarijo tudi številni primeri iz Slovenije in tujine Na dejstvo, da Slovenija ne potrebuje novih sežigalnic, nas poleg študij in množičnega zapiranja sežigalnic po Evropi dodatno opozarjajo tudi domači primeri. Jasmina Jerant, politologinja, publicistka in okoljevarstvena aktivistka: “Anhovska sosežigalnica letno skuri 109 tisoč ton odpadkov, kar je celo manj od načrtovane zmogljivosti v Ljubljani in že leta presega polurne mejne vrednosti izpustov zdravju škodljivih snovi. Gre za več sto- do več tisočkratne presežke letno, obenem pa kot edini industrijski objekt v državi že zvišuje izpuste CO2. To je realnost na slovenski periferiji, kjer večina diha gnoj, da lahko izbrani jedo zlato. Zato, prestolnica, ne nasedaj obljubam, pokaži pogum in se bori za svoje zdravje!” Ana Lah iz mariborske iniciative proti sežigalnici poudarja, da tudi drugod po Sloveniji nasprotujejo sežigalnicam: “Tudi Mariborčani in Mariborčanke nočemo sežigalnice in ne nasedamo puhlicam občinskega PR-ja. Zahtevamo učinkovit mestni sistem za ravnanje z odpadki in ogrevanje, ne pa kurjenja zelenih ciljev.” Alternativa obstaja V iniciativi izpostavljajo, da ima Ljubljana že danes več gradnikov, s katerimi lahko zagotovimo varnejše in bolj trajnostno ravnanje z odpadki ter pridobivanje energije.   Sašo Đorđević, Vesna - zelena stranka: “Ljubljana ne potrebuje sežigalnice, potrebuje pameten, razpršen in prilagodljiv sistem, ki ločeno rešuje vprašanji energije in surovin. Na energetskem področju imamo že danes dobre temelje: daljinsko ogrevanje, sončne elektrarne na javnih stavbah z velikim še ne izkoriščenim potencialom, možnost implementacije toplotnih črpalk, hranilnike toplote, hranilnike električne energije ter nadaljnji razvoj obnovljivih virov. Alternativa je mesto, ki preprečuje nastanek odpadkov, surovine ohranja v kroženju in energijo pridobiva iz več čistih virov.” Civilna družba in stroka pozivata vodstvo Mestne občine Ljubljana, naj nemudoma ustavi netransparentne postopke, predstavi celovito presojo vplivov na okolje in ekonomsko analizo ter začne odprt dialog s prebivalci za izbiro rešitev, ki ne bodo ogrožale zdravja ljudi, okolja ter življenj naslednjih generacij. Izjava zdravnikov: "Zdravniki nasprotujemo sežiganju odpadkov v Ljubljani" (27. 5. 2026) Komentarji (0) www.pozitivke.net