|
||||||
|
|||||||
Piše: Amedeja v novih Misterijih, www.misteriji.si
Vse večji umik gotovine iz vsakdanjega življenja
Vsak kovanec ima dve plati, tudi digitalni. Prvi (Bitcoin) je bil mišljen kot anonimna valuta mimo kontrolnih sistemov, ki bi nas odrešila navezanosti na materialni denar ter vodila v družbo, ki se spogleduje s komunizmom, v katerem po izpolnjenih potrebah fizični denar ne bi bil več merilo sreče.
Druga plat kovanca pa je digitalni evro ali CBDC (Central Bank Digital Currency) - digitalna valuta centralnih bank, ki se lepi s temnejšim delom komunizma, sledljivostjo, nadzorom in upravljanjem.
Prvotna ideja kriptovalut, kot sta Bitcoin ali Ethereum, je bila, da se ustvari sistem brez centralnega nadzora. Kriptovalute so zasnovane kot vozlišča na decentraliziranih računalniških omrežjih, kjer nobena državna banka ali vlada, skratka nobena institucija ne nadzira sistema in kjer transakcije potrjujejo uporabniki sami. Njihova vrednost je pogosto spremenljiva, vlagatelji jih lahko anonimno uporabljajo za špekulacije, realna uporaba za vsakodnevna plačila pa je še vedno prej izjema kot pravilo.
CBDC NI VERZIJA BITCOINA
Digitalni evro, ki je del širše kategorije CBDC, je digitalna oblika centralno bančnega denarja, ki ga izda Evropska centralna banka ECB in bi ga v evrskem območju lahko uporabljali za plačila na način, kot danes uporabljamo evro, bankovce in kovance, na katerih slonijo današnja elektronska plačila.
ECB trdi, da bi digitalni evro deloval enakovredno gotovini in bi ga lahko uporabljali pri nakupih, spletnem plačevanju ali prenosih med ljudmi prek digitalnih denarnic ali aplikacije, ki jo bo ponudila banka ali drug pooblaščen ponudnik. Digitalni evro naj bi bil preprost za uporabo in zelo varen. Njegova vrednost bo tesno povezana s tradicionalnim evrom, brez velikih nihanj, ki so značilna za kriptovalute, in naj bi bil dopolnilo gotovine in ne njen nadomestek. Z enako funkcijo, kot jo imajo danes stabilni kriptokovanci.
A časovnica njegove uvedbe sovpada z vse večjim umikanjem gotovine iz vsakdanjega življenja, saj bi CBDC lahko že letos vstopil v pilotno fazo, v širšo uporabo pa proti koncu desetletja.
NOVICE IZ DAVOSA
Tema je močno odmevala tudi na letošnjih razpravah Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, kjer o svetovni ekonomiji kramlja vrh globalistov. Od Kitajske do Indije in Brazilije razvijajo lastne digitalne valute, zato Evropa ne želi zaostati v novi infrastrukturi prihodnjih plačilnih sistemov. Ko bodo mednarodna plačila temeljila na digitalnih valutah centralnih bank, bodo tiste regije, ki ne razvijejo lastnih sistemov, tehnološko odvisne od drugih.
Ko se v Davosu zbere svetovna elita, ne govorijo o moči, govorijo o odgovornosti.
Ne o nadzoru, temveč o stabilnosti, in nikoli o omejitvah, temveč o priložnostih. Če bi bile besede gorivo, bi globalni sistem že zdavnaj deloval na obnovljive vire zaupanja. V tem duhu se CBDC omenja kot naraven korak naprej. Predstavljen je bil kot tehnična nadgradnja, sodobna infrastruktura za sodobni svet. Pravijo, da ni ideologija, ampak orodje, ni prisila, ampak možnost. Predvsem pa ni nadzor, ampak zaščita pred kriminalom, nestabilnostjo in neodgovornim vedenjem. Če bi spraševali še podrobneje, verjetno tudi pred nami samimi.
CBDC je denar, ki ve, kam gre, denar, ki ima namen in se lahko odloči, ali je naša transakcija smiselna, dovoljena in v skladu s širšimi cilji. Ne kaznuje, ni pa nujno, da sodeluje. Brez konflikta, brez obrazložitve, sistem preprosto lahko reče »ne«. V Davosu temu rečejo »usmerjanje vedenja«. Denar prihodnosti naj bi bil pameten in koristen za skupno dobro. Težava je v tem, da o skupnem dobrem ne moremo glasovati na referendumu.
KITAJSKI MODEL IN VPRAŠANJE IZHODA
V razpravah se je večkrat omenjalo kitajski digitalni juan, ki je eden najnaprednejših primerov CBDC na svetu. Kitajska ga testira že več let, v glavnem za domača plačila in pilotne projekte pametnih mest.
Na drugi strani imamo kitajski sistem socialnih kreditnih točk, distopijo prihodnosti, ki je v resnici zelo konkreten mehanizem sedanjosti. Ta združuje podatke o finančnem vedenju, družbenih interakcijah in spoštovanju pravil, ki jih pretvori v oceno zanesljivosti posameznika ali podjetja. Posledice so lahko omejen dostop do posojil ali šolanja otrok, prepoved nakupa letalskih ali hitrih železniških vozovnic, težave pri zaposlitvi ali javna izpostavljenost. Ključna značilnost sistema ni kaznovanje z zaporom, temveč omejevanje sodelovanja v družbi.
Sistem socialnih kreditnih točk je bil v Davosu predstavljen kot nekaj, kar ni združljivo z evropskimi vrednotami in EU se je od tega modela javno distancirala. Poudarjali so višjo stopnjo zasebnosti, a primer kaže, da ko jo država enkrat uvede, lahko digitalna infrastruktura hitro postane središče gospodarskega sistema.
Ključna razlika med Kitajsko in EU naj bi bila v načinu uporabe. Evropa obljublja omejeno sledljivost, anonimnost manjših zneskov in pravni nadzor. A zgodovina digitalnih sistemov kaže, da se uporabnosti redko krčijo, praviloma se širijo. Kar je danes izjemna možnost, je jutri standard in pojutrišnjem pogoj. Tehnologija omogoča, da bi bil določen digitalni znesek omejen na določeno uporabo, na primer socialni dodatki, ki jih bo mogoče porabiti le za hrano in energijo. V kriznih razmerah bi to lahko pomagalo ciljno usmeriti pomoč, vendar kritiki opozarjajo, da ista funkcionalnost odpira tudi vprašanja o finančni svobodi in zasebnosti.
Možne rešitve zato niso tehnične, temveč politične in družbene. Prva je resnična zaščita gotovine kot javnega dobra. Druga je jasna zakonodaja, ki prepoveduje programljive omejitve porabe glede na naše vedenje. Tretja pa je naša pravica vedeti, kdaj in kako sistem odloča namesto nas. Ko denar postane pogojen, ko je dostop do storitev vezan na naše vedenje in ko se pravila izvajajo samodejno, razlika med nadzorom in upravljanjem zbledi.
Če Evropa gleda na Kitajsko kot na opozorilo, zakaj potem gradi orodja, ki omogočajo zelo podoben razplet, le da se poslužuje boljšega PR-ja?
DENAR KOT ENERGIJA
Denar je bil skozi zgodovino vedno več kot le plačilno sredstvo; bil je izraz razmerja med državo, trgom in posameznikom. Digitalna doba tega ne spreminja, le pospešuje. Denar je vedno deloval kot dogovorjena energija, kolektivno soglasje, da ima nekaj vrednost, ker v to vsi verjamemo. Ko so bile školjke denar, je energija tekla skozi školjke. Ko je bilo zlato, je tekla skozi kovino. Jutri bo tekla skozi bit in bajt.
Digitalni evro ni samo tehnološki projekt, ampak tudi premik v zavesti. Ko denar izgubi fizično obliko, izgubi tudi del simbolne teže. Ne moreš ga več držati v roki, skriti pod blazino ali ga podedovati v starem kovčku. Postane tok informacij, zaupanja in nadzora.
V mnogih duhovnih tradicijah denar ni problem sam po sebi; problem je odnos do njega, vpet v strah, pomanjkanje in kopičenje. Digitalni evro obljublja red, preglednost in učinkovitost, a hkrati briše iluzijo anonimnosti, ki jo je imela gotovina. In prav ta iluzija je mnogim omogočala občutek osebne suverenosti. To je moj denar in nikomur ni treba vedeti, kaj z njim počnem. Na subtilni ravni je to vprašanje svobodne volje.
Če je vsak evro sledljiv, programirljiv ali pogojno uporaben, denar ni več nevtralno orodje. Ne kazen ali nagrada po dogodku, lahko je mehak in tih preventivni popravek. Bomo tehnologijo uporabljali kot orodje zavesti ali bo ona uporabljala nas kot podatkovni vir?
Prav zato razprava o CBDC ne sme biti zgolj tehnološka ali finančna, temveč rezultat družbenega dogovora o tem, koliko učinkovitosti si želimo in koliko svobode smo pripravljeni zanjo zamenjati. Ker bo prihodnost denarja digitalna, mora biti tudi razprava o tem javna, glasna in dovolj drzna, da se ne ustavi pri hitrosti transakcij, temveč pri mejah moči.
Najbolj stabilna valuta ni tista, ki jo podpira najboljši algoritem ali najmočnejša država, ampak tista, ki ji ljudje najbolj zaupajo.
Amedeja
Slika: Ko so bile školjke denar, je energija tekla skozi školjke. Ko je bilo zlato, je tekla skozi kovino. Jutri bo tekla skozi bit in bajt. (Foto splet)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20260406104449344
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
