Zakaj lahko Kitajci jedo toliko ocvrte hrane?

torek, 28. oktober 2025 @ 10:02 CET

Beseda maščoba večinoma vzbuja negativne asociacije, čeprav je pomembno hranilo za naše telo. Možgani, živčne ovojnice in celične membrane nujno potrebujejo maščobo in holesterol. Brez maščobe ne moremo vsrkati vitaminov A, E in D. Tudi hormoni kot svoj  gradbeni material potrebujejo holesterol in maščobe. Povrhu prav maščobe dajejo hrani okus, ki nam ugaja.

Uživanje maščob torej samo po sebi ni slabo, vendar mora telo z njimi pravilno ravnati. Od naše presnove je odvisno, kaj se bo dogajalo z zaužito maščobo. Ali bo končala kot energija, ki jo potrebujemo - ali pa bo nekje na polovici poti oksidirala in kakor zarjavela pločevina na cesti ovirala pretok krvi po ožilju. Raven holesterola v krvi namreč ni toliko odvisna od tega, koliko holesterola smo zaužili, pač pa od tega, kako presnavljamo maščobe in kaj se v telesu z njimi dogaja.

Brez težav s holesterolom kljub ocvrti hrani
Preden začnemo sestavljati črni seznam prepovedanih živil, si zastavimo vprašanje, zakaj nekateri narodi nimajo težav s holesterolom, četudi jedo veliko ocvrte hrane. Kdaj ste zadnjič videli debelega Kitajca ali Japonca? Beli riž, rezanci, čips iz rakcev, ocvrta hrana na tisoč in en način - mar vse to ne bi moralo povzročiti kupa težav?

V čem tiči skrivnost narodov, ki imajo kljub »grešnemu« prehranjevanju veliko manj težav s prebavo in ožiljem, kot jih imamo zahodnjaki? Skrivnost vzhodnjakov je v tem, da uživajo nekatere fermente, ki nadvse dobro vplivajo na presnovo. Poleg sojine omake, sliv umeboši in juh miso je na njihovem seznamu še en »joker za maščobe«, ki v zadnjem času navdušuje tudi naše znanstvenike.

Ste že slišali za rdeči kvasni riž?
V kitajski medicini ga že stoletja uporabljajo kot naravno pomoč pri prebavi in revitalizaciji telesa. Zaradi čedalje pogostejših težav s slabimi maščobami, predvsem v zahodnem svetu, se je že pred leti kar nekaj znanstvenikov odločilo preveriti to kitajsko skrivnost. K sreči so bili izsledki teh raziskav zelo obetavni. Rdeči kvasni riž namreč pomaga zniževati raven holesterola v krvi in pospešuje krvni obtok.

Rdeči kvasni riž je fermentiran riž, ki mu posebne plemenite plesni iz rodu Monascus purpureus dajejo značilno rdečkasto-vijolično barvo. V azijski prehrani ga uporabljajo kot prehranski aditiv - barvilo za lepšo barvo mesa, rib in sojinih izdelkov. Tako pridemo do spoznanja, da ima pri vseh naštetih zdravih živilih prste vmes prav monakolin K, ki je produkt omenjene plesni.

Čudežna sestavina?
Monakolin K, učinkovina, ki jo vsebuje fermentirani rdeči riž, spada v skupino spojin, znanih kot monakolini - prav to je snov, ki znižuje raven maščob v krvi ter skrbi za njihovo pravilno presnovo. Japonski profesor Akira Endo je leta 1979 prvič izoliral to spojino iz procesa fermentacije kvasovk Monascus purpureus, kar je pripeljalo do razvoja statina, imenovanega lovastatin.

Med učinkovine zdravil iz skupine statinov spadajo atorvastatin, fluvastatin, lovastatin, pitavastatin, pravastatin, rosuvastatin in simvastatin. Lovastatin, znan tud pod imenom monakolin K, je najmočnejši zaviralec sinteze holesterola, ki pomaga upočasniti proizvodnjo holesterola v telesu - zmanjša količino holesterola, ki se nabira na stenah arterij ter zavira pretok krvi v srce, možgane in druge dele telesa.

Najrazvpitejša sestavina rdečega kvasnega riža je monakolin K, statin, ki ga vsebujejo zdravila na recept - to učinkovino najdemo pod imenom lovastatin. O njegovem delovanju torej ni dvoma, zato tudi EFSA dovoljuje navajanje trditve, da »monakolin K iz rdečega kvasnega riža prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi«.

Poleg dokazanega uravnavanje ravni holesterola v krvi so znanstveniki odkrili še druge koristi, ki jih prinaša uživanja rdečega kvasnega riža:

- uravnavanje visokega krvnega tlaka,
- protivnetno delovanje,
- hipoglikemično delovanje (znižuje raven sladkorja v krvi),
- pomoč pri tvorbi kosti.

Poleg monakolinov rdeči kvasni riž vsebuje še druge sestavine, s katerimi deluje v sinergiji. To so rastlinski steroli, organske kisline, spojine, ki jih vsebujejo tudi sadje, zelenjava in žita, povrhu pa še zelo pomembne aminokisline. Daleč najpomembnejša med njimi je gama-aminomaslena kislina (GABA) - nevrotransmiter, ki pomaga pri pošiljanju sporočil med možgani in živčnim sistemom.

Seveda je količina vseh aktivnih snovi v rdečem kvasnem rižu odvisna od njegove sestave, seva uporabljenega kvasa in tudi od razmer fermentacije. Priljubljenost te koristne snovi je namreč povzročila nastanek poplave izdelkov, ki pod tem imenom ponujajo marsikaj - in v različnih koncentracijah.

Vir: www.zazdravje.net

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20251027101222840