Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20250701102730604

Vodik - najmanjša in najbolj čudežna molekula torek, 1. julij 2025 @ 10:27 CEST Uporabnik: Sonce O molekularnem vodiku in njegovih domala čudežnih zdravilnih močeh slišimo vsak dan več. Kaj med vsem tem so le marketinške obljube in kaj lahko zares pomaga, pa je težko vedeti. Zato smo se obrnili na Darinko Strmole, dr. med., bioresonančno terapevtko in prvo Slovenko s certifikatom Inštituta za molekularni vodik. Kaj vas je tako motiviralo, da ste se odločili ob vseh svojih specializacijah za še en poglobljen študij - študij terapevtske uporabe vodika? Mene je zelo presenetilo, da molekularni vodik intenzivno raziskujejo že od leta 1997 in da ga že od leta 2017 z dovoljenjem Ministrstva za zdravje uporabljajo pri zdravljenju v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah na Japonskem. Večina zdravnikov pa o njem ne ve nič. Tudi jaz nisem do pred tremi leti nikoli slišala o koristih vodika za zdravje, razen v povezavi s terapijo ob dekompresijski bolezni pri potapljačih. Sprva so se vsi razpoložljivi podatki nanašali le na Brownov plin (zmes dveh tretjin vodika in ene tretjine kisika) in njegovo uporabo v medicinske namene. Potem sem našla opise posebnih naprav, ki iz popolnoma čiste vode (H2O) izločijo čisti molekularni vodik (H2) in molekularni kisik (O2). Gre za postopek elektrolize ob pomoči posebne membrane, ki izmenjuje protone (PEM). En tak generator molekularnega vodika sem kupila zase in za družino in ga redno uporabljam kot preventivo in lajšanje akutnih pa tudi kakšnih kroničnih težav pri sebi in svojih družinskih članih. Seveda pa se ti ob uporabi takšne naprave začne porajati vse več vprašanj, na katera splet ne daje zadovoljujočih odgovorov.  Iskanje kredibilnih virov me je pripeljalo do Inštituta za molekularni vodik v Ameriki (https://molecularhydrogeninstitute.org/), ki združuje raziskovalce molekularnega vodika s celega sveta in si prizadeva zbirati in predstavljati samo znanstveno potrjena dejstva o molekularnem vodiku. Septembra 2024 sem se udeležila tudi mednarodnega kongresa o učinkih in koristih H2, kjer so predavali zdravniki, biologi, raziskovalci o svojih spoznanjih o molekularnem vodiku in predstavljali študije, ki so v teku ali že končane.  Nova spoznanja o učinkih in koristnosti vodika me navdušujejo, zato rada vedno znova prebiram strokovne članke in poročila o koristih vodika za ljudi. In prav zato sem se odločila tudi za strokovno izpopolnjevanje za terapevtsko rabo vodika na tem Inštitutu.   Vodik res vse bolj navdušuje raziskovalce, saj ugotavljajo, da je učinkovit pri številnih težavah sodobnega človeka. Obetajo se celo določene rešitve v kmetijstvu. Gre res za panacejo ali je to pretiravanje? Na katerih področjih so dokazi o delovanju vodika najbolj trdni? Vodik je del našega telesa in ga proizvaja tudi zdrava črevesna flora. To pomeni, da je popolnoma varen. Številne študije potrjujejo, da ni nevarnosti predoziranja, saj ga telo sprejme samo do določne koncentracije v krvi in tkivih, višek pa se izloči z dihanjem, torej se v telesu ne nalaga in ne ovira prenosa kisika po krvi v tkiva in tudi ne metabolizma drugih plinov. Ker je H2 najmanjša molekula, lahko pride v vsa telesna tkiva, prehaja pa lahko tudi skozi celično membrano in tako celo popravlja poškodovane mitohondrije, naše celične elektrarne. Danes natančno poznamo njegovo vlogo pri regulaciji vnetnih procesov v celicah in tkivih. Čudežno je prav to, da je selektivni antioksidant, ki nevtralizira samo škodljive oksidante, kot je hidroksilni anion, ne pa tudi za presnovo in metabolne procese koristne oksidante. To je prednost v primerjavi z velikimi dozami znanih antioksidantov in vitaminov, kjer telo nima možnosti selekcije in jih medicina pogosto odsvetuje pri zdravljenju težkih bolezni, ker bi lahko kot neselektivni antioksidanti ovirali delovanje zdravil.  Resnično verjamem, da bo (upam, da kmalu) aplikacija H2 preko vodikove vode, inhalacij, infuzij, kopeli del vsakodnevne medicinske terapije in preventive.  Torej, vodik ima izjemno možnost priti prav do središča težav, celo v celične organele. Nevtralizira samo za celico in telo škodljive oksidante, podpre celične mehanizme samoregulacije in je popolnoma varen, saj ga zdrav organizem lahko dobi s pomočjo močne črevesne flore ob ustrezni prehrani. Vsi pripomočki, vodikova voda, inhalacije, kopeli, infuzije pa le podpirajo telo takrat, ko ta potrebuje več H2 za popravljanje in pospravljanje.    Kje ste pri svojih bolnikih opazili najbolj izrazite izboljšave? Pitje vodikove vode se po mojih izkušnjah izkaže kot dobrodejno pri težavah z želodcem in prebavo, pri boleznih sečil, pa tudi kot splošna podpora telesu. Pacienti mi poročajo, da imajo več energije in boljše kognitivne sposobnosti.  Prve objavljene raziskave so kot vir H2 uporabljale vodikovo vodo pri vseh vnetnih boleznih, kot je revmatoidni artritis, in nevroloških boleznih, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Z razvojem tehnologije so tudi za domačo uporabo postali dostopni generatorji plina vodika za inhalacije, ki omogočajo, da v krajšem času dobimo v telo večjo dozo potrebnega vodika. Odlične izkušnje imam pri akutnih in kroničnih obolenjih respiratornega trakta, vnetih bobničih, suhih očeh in boleznih oči, sklepni revmi, demenci. Zelo sem vesela, da so se inhalacije H2 pokazale kot odlična podpora pri zdravljenju onkoloških bolezni. Bolniki imajo občutno manj stranskih učinkov kemoterapije in obsevanja, imajo izboljšane izvide vnetnih parametrov in jetrnih testov in njihovo zdravljenje dobro napreduje. Inhalacije vodika so primerne za vse starostne skupine, tudi otroke.  Presenetil me je podatek, da na Japonskem dajejo inhalacije H2 pri srčnem ali možganskem infarktu ali krvavitvi že v reševalnem avtomobilu, saj se je izkazalo, da je škoda zaradi posledic motenj krvnega obtoka v srcu ali možganih veliko manjša in posledice blažje, če bolnik dobi inhalacijo H2 v prvih 40 minutah po dogodku.   Zagotovo ni vsaka oblika vnašanja vodika v telo enako učinkovita. Kaj moramo vedeti, če želimo doseči zdravilne učinke? Znane so minimalne terapevtske doze H2 s popito vodikovo vodo (najmanj 3 mg H2 na dan) in minimalni pretoki vdihanega H2, ki že lahko v določenem času zagotovijo v tkivih koncentracijo H2 potrebno za terapevtske učinke. V japonskih bolnišnicah je standardni pretok H2 vsaj 1000-1200 ml/min, pogosto z dodatkom O2 500-600 ml/ min. Ob teh pretokih je dobro inhalirati vodik v kombinaciji s kisikom, ki ga generator s pomočjo PEM ustvari poleg H2 iz destilirane vode. Pri vseh teh generatorjih je možno naravnati tudi nižji pretok. Kaj pomenijo različne oznake na napravah, ki so v prodaji? Koliko časa bi morali inhalirati za dosego terapevtskega učinka, glede na vrsto naprave? Če imamo napravo, ki zagotavlja 1000-1200 ml/min, je zelo učinkovito, če za preventivo inhaliramo vsak dan pol ure, ob akutnih boleznih lahko večkrat na dan po pol ure, pri težjih in kroničnih boleznih pa tudi več ur na dan. Če naprava zmore trikrat manj, to pomeni, da potrebujemo za enak učinek trikrat daljšo inhalacijo. Z višjim pretokom hitreje zagotovimo terapevtsko koncentracijo v tkivih organov, ki jim želimo pomagati, hkrati ves čas inhalacij to koncentracijo vzdržujemo, po končani inhalaciji pa še okoli 2 uri ostane v tkivih zadostna količina H2, da opravlja svojo terapevtsko protivnetno delovanje in pospravljenje oziroma nevtraliziranje škodljivih snovi v celicah. Vztrajnost gotovo obrodi sadove. Pri akutnih obolenjih, tudi po poškodbah ali vnetnih bolečinah, po mišični (športni) obremenitvi sta olajšanje in regeneracija zelo hitra. Pri kroničnih težavah pa se pokažejo rezultati po nekaj tednih rednega vdihavanja H2.    Ali je vseeno, če inhaliramo enkrat na več tednov, ali enkrat na dan več ur, ali večkrat na dan po 15-30 minut?  Pri akutnih težavah se svetuje uživanje vodika z vodikovo vodo ali z inhalacijami večkrat na dan, dokler trajajo težave. Večinoma pa se svetuje kot preventivo redne inhalacije vsak dan ali večkrat na teden, ob težjih ali kroničnih boleznih pa več ur na dan. V slednjem primeru je to lahko več ur skupaj (npr. med spanjem) ali pa večkrat po 30-60 minut, da zagotovimo terapevtsko dozo H2 v tkivih skozi večji del dneva. Naj še enkrat poudarim, da vodika ne moremo predozirati, zato je uporaba vodikove vode in inhalacij popolnoma varna!  Vrag se po navadi skriva v podrobnostih. Na kaj moramo paziti, če si želimo pomagati z vodikom? Ko se odločamo za nakup stekleničke za pripravo vodikove vode iz navadne pitne vode, je dobro, da izberemo takšno, ki je preverjeno iz neškodljivih materialov. Priporočljivo je tudi, da steklenička omogoča izločanje potencialnih klorovih ionov iz vode - ti bi nastali ob elektrolizi klorirane vode. Bodimo pozorni tudi na to, kakšno koncentracijo vodikovih ionov steklenička omogoča. Dobro je, da je koncentracija čim višja, vsaj 3000 ali še bolje 5000 ppb (to pomeni, da je v litru takšne vode raztopljenih 3 oziroma 5 mg H2). Če imamo, denimo, stekleničko prostornine 240 ml, ki naredi 5000 ppb H2, dobimo 3 mg H2 iz ene stekleničke, torej dosežemo dnevno terapevtsko dozo že s tremi stekleničkami vode na dan. Lahko pa popijemo še več s H2 obogatene vode na dan - navzgor ni omejitev. Pri izbiri generatorja pa imamo dve možnosti. Lahko izberemo takšnega, ki dela le Brownov plin, torej lahko vdihavamo le mešanico dveh tretjin H2 in ene tretjine O2. Pri teh so potrebni občasni servisi zaradi menjave elektrolita (močne baze) v elektrolitski celici. Druga možnost so generatorji, ki iz popolnoma čiste, res destilirane (ne demineralizirane) vode s pomočjo membrane, ki izmenjuje protone (PEM), delajo ločeno H2 in O2. V inhalacijah ju lahko potem po potrebi kombiniramo ali za določene indikacije uporabljamo samo H2, tudi lokalno preko očal ali vrečk na določenem delu telesa. V praksi se zelo dobro izkažejo generatorji, kjer lahko nastavimo različne pretoke od 600 ml H2 in 300 ml O2, pa do 1200 ml H2 in 600 ml O2. S takšnimi lahko pokrijemo potrebe vseh družinskih članov v različnih obdobjih življenja za preventivo ali za podporo zdravljenju.  Avtor: Sanja Lončar Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net