|
||||||
|
|||||||
Ženske na kolenih
Položaj ženske v moški križščanski in tudi drugih avtoritarnih in patriarhalnih religijah določa bibija in ženskam sili v usta poniževalno izjavo.
»Dekla sem, Gospodova«.
To so besede, ki jih je Marija izrekla ob oznanjenju angela Gabriela, ko ji je povedal, da bo rodila Jezusa:
“Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!” (Lk 1,38)
To je ključni trenutek v Svetem pismu, kjer Marija izrazi svojo popolno predanost božji volji.
To se edine besede, ki naj bi jih ženske sploh znale povedati. Za te besede, s katerimi se predajo moški komandi, ne potrebujejo šole. Zaradi tega jih moški verni fanatiki najraje držijo doma, z otroci, v kuhinji in v cerkvi.
»Božja in moška sem, na kolenih sem doma, pri nogah Gospodovih služim. Ne zaslužim si boljšega, saj sem zanič. Srečna sem, da se me je Gospod usmilil in mi velikodušno dovolil, da mu lahko služim kot služabnica.«
To je služabničina zgodba žensk v religijah, ki jih zlorabljajo za moške sebične potrebe.
Služabničina zgodba v moškem svetu
V distopični prihodnosti je ženska prisiljena živeti kot služabnica v fundamentalistični teokratski diktaturi.
Služabničina zgodba; na kolenih, kje pa drugje
Copilot: V Služabničini zgodbi je prikazana distopična prihodnost, v kateri totalitarni režim ženskam odvzame avtonomijo in jih spremeni v reproduktivne posode za državo. V Gileadu je plodnost postala orožje, materinstvo pa edino merilo ženske vrednosti.
Serija je srhljiv razmislek o avtoritarnem nadzoru nad ženskimi telesi, ki se odraža v resničnih razpravah o reproduktivnih pravicah in družbenih vlogah.
Kakšna je vloga žensk v Gileadu?
V seriji Služabničina zgodba ženske prenašajo neusmiljeno zatiranje pod brutalnim režimom v Gileadu. Odvzeta jim je avtonomija, prisiljene so v toge vloge služabnic, žena, Marte - vsaka je namenjena služenju patriarhalnemu sistemu. Služkinje, ki so najbolj podrejene, trpijo zaradi ritualnih posilstev, stalnega nadzora in psihološkega mučenja, saj so spremenjene zgolj v posodo za razmnoževanje. Tudi žene, ki so na videz privilegirane, so ujete v sistem, ki jim odreka osnovne svoboščine. Kakršen koli upor se konča z nasiljem, izgonom ali smrtjo, kar še okrepi dušeči nadzor nad ženskimi telesi in mislimi.
Kdo so Marte?
Marte so v Služabničini zgodbi gospodinjske pomočnice v Gileadu, dodeljene v gospodinjstva z visokim položajem. Skrbijo za kuhanje, čiščenje in gospodinjska opravila, pri čemer pogosto nosijo zelene uniforme, ki označujejo njihovo vlogo. V nasprotju s služkinjami Marte niso cenjene zaradi plodnosti in veljajo za ženske nižjega ranga. Sogosto neporočene ali pa veljajo za „uporabne“ za delo.
Kljub zatiranju se Marte tiho upirajo režimu in oblikujejo podzemne mreže za pomoč služabnicam in drugim pri pobegu. Zaradi svojega položaja se lahko gibljejo neopažene, zato so ključne akterke upora proti Gileadu.
Gilead je totalitarna teokracija (religiozna vladavina), ki v Služabničini zgodbi vlada na večjem delu nekdanjih Združenih držav. Vzpostavljena je bila po nasilnem državnem udaru. Ta je demokracijo nadomestil z brutalno patriarhalno diktaturo, ki uveljavlja stroge verske zakone.
Ženskam v Gileadu odvzamejo pravice, jih razvrstijo v toge vloge in jih sistematično zatirajo. Služkinje so na primer prisiljene v reproduktivno službo, Marte pa služijo kot gospodinjske pomočnice.
Režim svojo krutost opravičuje z izkrivljenimi razlagami svetopisemskih besedil, za ohranjanje moči pa uporablja strah in nadzor.
Kdo vodi Gilead?
Poveljniki Gileada so vladajoča elita. Poveljnik Fred Waterford pa je bil ena najvplivnejših osebnosti v zgodnjih dneh režima. Pomagal je oblikovati zatiralske zakone v Gileadu, uveljavljal strogo versko doktrino in nadzoroval življenja žensk.
Poveljniki so politiki, vojaški voditelji in zakonodajalci, ki vzdržujejo totalitarni položaj Gileada. Čeprav javno zagovarjajo vrednote režima, si mnogi na skrivaj privoščijo prepovedano razkošje, s čimer dokazujejo svojo hinavščino.
Gilead je ukinil tradicionalno duhovščino in jo nadomestil s svojim teokratskim vodstvom. Režim nima duhovnikov ali pastorjev v običajnem pomenu besede - poveljniki delujejo kot politične in verske avtoritete. Uveljavljajo izkrivljene svetopisemske zakone Gileada in vero uporabljajo kot orodje za nadzor in ne kot duhovno vodstvo.
Katoliške duhovnike in druge verske osebe, ki se niso podredili, so usmrtili ali izgnali. Cerkve so bile uničene ali preurejene, kar je še okrepilo idejo, da je Gilead sam edina „prava“ cerkev.
Kakšna je vloga religije v Gileadu?
Služabničina zgodba: ženske so le stroji za rojevanje otrok
Religija v Gileadu orodje zatiranja, ki se uporablja za upravičevanje totalitarnega nadzora nad družbo. Režim manipulira s svetopisemskimi besedili in jih selektivno razlaga tako, da uveljavlja stroge spolne vloge in ženskam odvzema avtonomijo.
Služkinje so prisiljene v ritualno razmnoževanje, ki ga upravičuje svetopisemska zgodba o Raheli in Lei. Javne usmrtitve in kazni so predstavljene kot božanska pravica. Celo jezik je pod nadzorom - trgovine imajo verska imena, molitve pa so preoblikovane tako, da služijo gileadski ideologiji.
Vera je uporabljena kot orožje za utišanje drugačnega mnenja. Pri tem se poslušnost zagotavlja s strahom, manipulacijo in iluzijo božanske avtoritete.
(Zgodba o Raheli in Lei je zapisana v Prvi Mojzesovi knjigi (1 Mz 29) in govori o ljubezni, prevari in sestrskem rivalstvu.
Jakob se je zaljubil v Rahelo, hčer svojega strica Labana, in bil pripravljen zanjo služiti sedem let. Po preteku časa mu je Laban namesto Rahele dal njeno starejšo sestro Leo, saj je bilo v njihovi kulturi običajno, da se starejša hči poroči prva. Jakob je bil prevaran, a je nato služil še sedem let, da je lahko poročil tudi Rahelo.
Lea je rodila več otrok, medtem ko je bila Rahela dolgo nerodovitna, kar je povzročilo napetosti med sestrama. Kasneje je Rahela rodila Jožefa, ki je postal pomembna svetopisemska osebnost.)
Ali obstajajo resnični kulti, ki delujejo kot Gilead?
Ženske v burkah, ki so mobilni zapori
Da, v resničnem svetu obstajajo kulti in ekstremistične skupine, ki so si podobni z Gileadovim zatiralskim sistemom. Nekatere krščanske fundamentalistične sekte, kot so gibanje Quiverfull, Red (Kingstonov klan), Dvanajst plemen in Ljudstvo hvale, uveljavljajo stroge spolne vloge, nadzorujejo reproduktivne pravice žensk in zahtevajo popolno poslušnost moški avtoriteti.
Poleg tega imajo nekatere države zakone in družbene strukture, ki odražajo zatiranje v Gileadu, saj omejujejo samostojnost žensk, uveljavljajo versko doktrino in kaznujejo nasprotovanje.
V nekaterih muslimanskih državah stroga razlaga šeriatskega prava uveljavlja moško skrbništvo in omejuje avtonomijo žensk pri poroki, potovanjih, izobraževanju in zaposlovanju. Ženske pogosto potrebujejo moško dovoljenje za osnovne pravice, nasprotovanje pa se strogo kaznuje. Čeprav so bile v nekaterih državah uvedene reforme, globoko zakoreninjen patriarhalni nadzor še vedno omejuje neodvisnost žensk.
https://www.imdb.com/title/tt5834204/ The Handmaid’s Tale oziroma Služabničina zgodba
Antinatalizem: gibanje proti otrokom
Antinatalizem, ki je proti rojstvom otrok, je le še en hinavski karmičarski črni humor. Programirani antinatalisti mislijo, da lahko svobodno odločajo o otrocih in jih po želji nimajo. Ne vedo, da so o njihovem morebitnem starševstvu že odločili karmičarji, in to tudi več kot 100 let pred njihovim rojstvom.
Njihov razlog, da ne bi imeli otrok, je, da je ta svet preveč krut, škodljiv in poln trpljenja. Pravijo, da je prinesti otroka na tak svet hudo nasilje nad otroci in da je bolje, da jih nimajo.
Pri tem morate vedeti, da so jim te besede programirali karmičarji, ki jih nobeno Zlo ne ustavi, da ne bi inkarnirali ljudi na Zemljo. Če bi pekel obstajal, bi jih inkarnirali tudi k Satanu. Dvolično so govorili, da je življenje na planetu polno trpljenja in da je bolje, da ni več otrok, obenem pa so na veliko in prisilno inkarnirali nove in nove generacije otrok.
Karmičarji so se delali norca iz ljudi in antinataliste prepričali, da nimajo otrok tudi zaradi tega, ker bodo prispevali k večjemu ogljičnemu odtisu oziroma onesnaževanju in celo pretiranem segrevanju planeta.
Kdo je kriv, da je živ?
Na spletni strani https://medium.com/atlas-writes/modern-atheism-is-more-delusional-than-religion-196318923292
lahko v članku z naslovom “Modern Atheism is More Delusional then Religion” oziroma “Moderni ateizem je bolj nor od religije”, kar je nemogoče, saj je religija prava norost, preberemo, da je nek Indijec tožil starše, ker so ga imeli.
»Leta 2019 se je 27-letni poslovnež Raphael Samuel iz Mumbaja odločil tožiti svoje starše, ker so ga rodili. Medtem ko je njegov pravni argument - da te starši rodijo brez tvojega soglasja - vprašljiv, je njegov filozofski argument odmeven.
Samuel je zagovarjal in še vedno zagovarja antinatalizem, idejo, da je na svetu dovolj bolečine in trpljenja ter da je življenje dovolj nesmiselno, da je moralno napačno otroke sploh spravljati na svet.«
Če bi Raphael že moral koga tožiti, da je prišel na svet, bi moral tožiti karmičarje, saj so ga oni “spravili” na ta svet. Tudi če bi jih tožil, bi tožbo izgubil, saj bi ga karmičarji prej spravili s tega sveta, kot bi priznali krivdo.
Se nadaljuje.
Vse najboljše za vse.
Seno
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse štiri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://beletrinadigital.si/iskanje?izraz=senad+dizdarevi%C4%87
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20250601121141501
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
