Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20250531115745203

Gobe si lahko pridelamo doma sreda, 11. junij 2025 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si Gobe lahko uporabljamo kot glavno jed, začimbo ali prehransko dopolnilo »Gobe si lahko vzgoji vsak sam doma! Mi smo tu, da vam pri tem pomagamo,« svoje poslanstvo opisujejo v Gobnjaku - majhni mestni gobji kmetiji v Rožni dolini v Ljubljani, kjer gojijo izbrane kulinarične in medicinske gobe. Nudijo sveže in sušene gobe v prahu ter tinkture iz gob. Da si jih lahko vzgojimo sami doma v hiši, stanovanju ali na vrtu, pa ponujajo predpripravljene komplete za gojenje doma ter čepke z micelijem za gojenje gob na hlodovini. Njihov cilj je širitev glasu o potencialih, ki jih ponujajo gobe, gojenju, blagodejnih učinkih na naše zdravje in pomenu za zdravo okolje. Zamisel o gojenju gob se je porodila Roku Zalarju med študijem bionike, ko se je ukvarjal s pivovarstvom. Med praktičnim izobraževanjem v Vrhniški pivovarni je izvedel za nadvse zanimivo rabo stranskega proizvoda pivokuhe - zdrozganega ječmenovega sladu kot surovine za pripravo gobjega substrata. Z Bojano Rudović Žvanut, soustanoviteljico Gobnjaka, sta zamisel kmalu prenesla v poslovno obliko ter pričela s prodajo svežih gob, kompletov za njihovo gojenje in delavnicami o gojenju gob doma. Kmalu se jima je pridružil mikrobiolog mag. Primož Turnšek, ki v podjetju vodi laboratorijski del gojenja gob. Z njim smo se pogovarjali o pomenu gob na našem krožniku in pri krepitvi zdravja. Kakšen pomen imajo torej gobe v človeški prehrani? Gobe so precej nizkokalorične, kar pomeni, da vsebujejo zelo malo maščob, vsebujejo pa ogljikove hidrate in beljakovine kakor zelenjava ali meso. Izredno pa so bogate z vitamini, minerali in različnimi bioaktivnimi snovmi. Dobre so za imunski sistem, prebavila in drugo. Odvisno od tega, o katerih gobah govorimo. Kakšna pa je razlika med gobami, ki jih naberemo v naravi, in gojenimi gobami? Gojene gobe so načeloma vse dosti lahko prebavljive, niso strupene. In kar se tiče težkih kovin in radioaktivnih elementov so dosti manj obremenjene kot gobe iz narave. Gobe, ki rastejo v simbiozi z rastlinami in drevesi, recimo jurčki, lisičke ali mušnice, se v gozdu razprostirajo na ogromnem območju, zaradi česar iz veliko večjega območja akumulirajo tudi tiste snovi, katerih mi nočemo. Mi pa načeloma gojimo gobe, ki so primarni lesni razkrojevalci in rastejo na žagovini, slami in podobnih materialih. Potem imamo recimo še šampinjone, ki so sekundarni razkrojevalci in rastejo že na delno razpadlem materialu, za katere substrat pripravimo iz komposta ali živalskega gnoja v kombinaciji s slamo. Slovenski gojitelji gob, ki gojijo primarne razkrojevalce, pri gojenju praktično ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, drugače pa je pri gojenju šampinjonov. Poleg gojenja gob izdelujete tudi tinkture iz medicinskih gob. Katere so medicinske in katere kulinarične gobe? Razlika med kulinaričnimi in medicinskimi gobami je velikokrat zabrisana, ker so nekatere kulinarične gobe hkrati tudi medicinske. Medicinske vrste so načeloma tiste, katerih se ne da jesti in se uporabljajo samo za zdravljenje. Denimo Ganoderma lucidum ali reishi, ena najbolj popularnih medicinskih vrst gob, je trda goba, zato zaradi te teksture ni primerna za uživanje. Je izključno medicinska, ker se je pač ne da jesti. Medtem ko imamo pa recimo resasti bradovec, ki je odlična kulinarična goba in hkrati tudi zelo priljubljena medicinska goba, znana po blagodejnih učinkih na naš živčni sistem in živčne celice. Tudi bukov ostrigar, ki je bolj poznan kot kulinarična goba, vsebuje veliko bioaktivnih snovi; je denimo dober vir naravnih statinov, statini so pa zdravila za zmanjševanje holesterola. Če imamo težave s holesterolom in vključimo bukove ostrigarje v svojo prehrano, tako da jih jemo dvakrat, trikrat na teden ali pa uporabljamo tinkturo ali prah iz posušenih gob, lahko tako uravnavamo raven holesterola. Bukov ostrigar lahko denimo dodamo v omako, mi pa naredimo tudi tinkturo oziroma izvlečke iz te gobe, ki se uporablja kot prehransko dopolnilo. Kakšni so učinki gob? Nekateri so skupni vsem, druge pa imajo le posamezne gobe. Vse gobe recimo vsebujejo betaglukane - to so polisaharidi, ki so imunomodulatorji, ker uravnavajo delovanje imunskega sistema. Ko je ta preveč aktiven, ga umirijo, ko je premalo dejaven, pa ga spodbudijo. Vsebujejo ga vse vrste gliv, zato pravimo, da imajo vse gobe pozitiven učinek na imunski sistem. Le resasti bradovec pa recimo vsebuje hericenone in ericinine, snovi, ki so odgovorne za blagodejen učinek na naš živčni sistem in možgane. Ganoderma lucidum ali svetlikava pološčenka je ena prvih gob, ki so jih ljudje začeli gojiti, in sicer v Aziji. Ima zelo pomembno mesto v kitajski tradicionalni medicini in jo na Kitajskem uporabljajo že pet, šest tisoč let. Zanimivo je, da so jo uporabljali tudi posoški staroverci. To je tudi edini dokumentiran primer uporabe te gobe v Evropi. Tudi s stališča znanosti je to ena najbolj proučevanih gob, saj so o njej naredili veliko kliničnih študij. Resasti bradovec, ki je tudi izredno priljubljen, predvsem zaradi svojih učinkov na možgane oziroma na živčni sistem, pa ljudje uživajo, ko so obremenjeni, pod stresom, denimo študenti, da jim možgani boljše delajo. Učinek se pozna v boljši koncentraciji, spominu, počutju. Zanimiv je tudi za starejše, ker deluje varovalno pred nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so multipla skleroza, parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, ter tudi lajša simptome teh bolezni. Povejte še kaj o posoških starovercih … Uporabljali so različne gobe. Recimo gobi Ganoderma lucidum ali svetlikavi pološčenki so rekli rdeča goba, ker je rdeče barve, ali cerova goba, ker raste v naravi na ceru, to je vrsti hrasta. Nabirali so jo konec poletja in jeseni in jo tudi čez zimo uporabljali za krepitev odpornosti, imunskega sistema. Če gremo pa še bolj v preteklost, imamo pa primer Ötzija, mumije, ki so jo našli v italijanskih Dolomitih in naj bi bila stara okoli pet tisoč dvesto let. Ötzi je dejansko živel tu, na območju zahodne Slovenije oziroma vzhodne Italije. Pri sebi je imel dve gobi. Prva je bila bukova kresilka oziroma kresilna goba - verjetno jo je imel s seboj zato, ker so jo uporabljali kot netivo; v gobo so lahko tudi dali košček žerjavice in je ta goba zelo počasi tlela. Druga pa je bila brezova kresilača ali brezova odpadljivka, ki je po učinku podobna čagi in je pri nas zelo pogosta. Tradicionalno se je uporabljala proti črevesnim parazitom, glistam, trakuljam in podobno. Ko so znanstveniki proučili mumijo, so ugotovili, da je imel Ötzi gliste, zato je verjetno imel to gobo s sabo, ker se je zdravil proti glistam. Lahko rečemo, da je dokaz za uporabo medicinskih gob, ki je star vsaj pet tisoč dvesto let, prav z našega širšega območja. Koliko gob lahko požanjemo doma na vaših substratih in za koliko časa jih imamo potem za uživanje? To je odvisno od gobe do gobe. Iz enega substrata za gojenje zraste nekje do kilograma in pol gob. Ne zrastejo vse naenkrat, temveč v več obrodih, po navadi trikrat do štirikrat. V enem obrodu tako pridelamo do tristo, štiristo gramov gob. Za dve osebi je to za tri, štiri kosila gob iz enega substrata. Če govorimo o gojenju na hlodih zunaj, je pa seveda odvisno od vremenskih razmer in zunanjih pogojev, ampak lahko rečem, da bo v nekaj letih, če recimo iz ene vrečke, v kateri je sto čepkov z micelijem, nacepimo štiri do pet hlodov, na njih zraslo nekaj deset kilogramov gob, lahko tudi petdeset kilogramov ali več. To pa je že neka količina. Z vrečko ali dvema teh čepkov z miceliji lahko družina pokrije svojo celotno potrebo po gobah. Koliko gob pa je priporočljivo uživati? Gobe bi priporočil uživati največ dvakrat do trikrat na teden. Recimo sto do sto petdeset, dvesto gramov na obrok. V prahu jih lahko dodamo kot začimbo, dodatek v mineštre, juhe, omake in podobno. Recimo resastega bradovca ali bukovega ostrigarja lahko kar celega popečemo, iz njega naredimo zrezek za glavno jed. Če jih gojimo na vrtu in nam jih veliko zraste, jih lahko nekaj zamrznemo, nekaj pa posušimo in zmeljemo v prah za začimbo, recimo bukove ostrigarje in šitake. Vsak dan damo v jed žličko ali dve suhega prahu. Za eno družino, če ima enega ali dva taka kompleta, je to dovolj. Kompleti za gojenje so instantni, gobe poženejo v štirinajstih dneh in večkrat obrodijo. Gojenje gob na hlodu pa je kot tek na dolge proge - lahko jih dolgo vzgajamo doma na vrtu. Tatjana Svete SLIKA: Rok Zalar in mag. Primož Turnšek iz Gobnjaka z resastim bradovcem in svetlikavo pološčenko. Na Gobnjak.com lahko naročite različne komplete za gojenje medicinskih gob, medicinske gobe v prahu in tinkture. Foto T. Svete Komentarji (0) www.pozitivke.net