Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20240326103930186

Trgovinska politika in zeleni dogovor za vsakega potrošnika torek, 26. marec 2024 @ 10:39 CET Uporabnik: Sonce Na mrtvem planetu trgovine ni Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC in Hišo EU prejšnji teden organizirala zelo konstruktivno okroglo mizo na temo trgovinske politike in zelenega dogovora. Okrogle mize so se udeležili slovenski uradniki in civilna družba. Lea Auffret iz BEUC-a je predstavila ugotovitve poročila BEUC, ki kažejo, da trgovinska politika ni dovolj usklajena z zeleno pogodbo, in ponudila nekaj priporočil. Kot je zapisano v BEUC-ovih priporočilih, naj oblikovalci trajnostnih politik EU to neskladnost odpravijo: s prilagoditvijo zakonodaje EU, da se za uvoz uporabljajo enaka pravila trajnosti kot za domače proizvode; z vključevanjem trajnosti v vse trgovinske sporazume EU; s preprečevanjem trgovinskih sporov glede trajnostnih ukrepov v Svetovni trgovinski organizaciji; z ambiciozno carinsko reformo, s katero bi zagotovili, da bo uvoz skladen z zakonodajo EU. Breda Kutin, predsednica ZPS, slovenske potrošniške organizacije, je vztrajala, da je treba zagotoviti, da lahko potrošniki zaupajo trgovinskim sporazumom in da je pri pogajanjih nujno prisluhniti nevladnim organizacijam. Preveč odgovornosti, finančne obremenitve in načina trajnostne izbire se nalaga na končnega potrošnika. A za potrošnika mora biti izbira trajnostnih izdelkov preprosta in cenovno dostopna. Jasmina Bevc, generalna sekretarka ZPS, je opozorila, da če ne bomo spremenili načina potrošnje in proizvodnje, na tem planetu ne bo več kaj trgovati. Ker si EU prizadeva za bolj trajnostno lastno proizvodnjo hrane, se kmetje v EU soočajo z vse več izzivi. Zaradi omejitev nekaterih praks, ki so dobre za nas in okolje, so v slabšem položaju kot njihovi kolegi iz držav zunaj EU, ki jim ni treba spoštovati enakih zahtev EU. EU bi morala prilagoditi svojo zakonodajo tako, da bi za uvožene in domače izdelke veljala enaka pravila – pa naj gre za kemikalije v oblačilih ali meso živali, vzrejenih z antimikrobno profilaksično metodo, ki je v EU prepovedana.  Tatjana Košir, vodja oddelka za trgovinsko politiko na ministrstvu za gospodarstvo, je poudarila potrebo po usklajevanju vseh politik, da bi dosegli večjo stopnjo skladnosti in prisluhnili glasu potrošnikov. Promoviramo standarde in vrednote EU, a vedeti moramo, da je od trgovinskih partneric iz manj razvitih držav težko pričakovati visoke standarde in v tem primeru jim EU pomaga, tako svetovalno kot finančno. Včasih te tretje države nimajo kapacitet, da se lahko odzovejo na našo potratno in onasneževalno porabo. Andrej Gnezda, direktor za podnebno politiko na ministrstvu za okolje, je pojasnil, da bo Slovenija izstopila iz Pogodbe o energetski listini, ki državam preprečuje reševanje podnebne krize. Treba je paziti, kakšno blago se uvaža, moramo pa tudi paziti, kakšen je okoljski, ogljični odtis tega blaga, zato države potrebujejo manevrski prostor za oblikovanje teh politik. V resnici moramo čim bolj omejiti uvoz tega blaga, tudi krme za živali, na primer. Žiga Malek, raziskovalec na področju rabe tal in ekosistemske dinamike, je opozoril na vpliv trgovine in potrošnje na rabo vode in drugih surovin zunaj EU za EU. Med drugim je opozoril tudi na 1.200.000 avtomobilov v Sloveniji. Za proizvodnjo gum za te avtomobile se porabi 150.000 km2 zemlje za pridelavo kavčuka. Ker stremimo k elektrifikaciji prometa, povejmo, da imajo električni avotomobili še večjo obrabo gum. Prav tako je poudaril, da vsak prebivalec Slovenije zavrže 8 kg bombažnih oblačil na leto, za katere se pred tem uporabi 5000 ha površin. Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske nevladne organizacije Focus, je poudarila, da si 80 odstotkov Slovencev želi, da bi podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, in pozvala k spremembi sedanjega sistema. Kava je zelo občutljiva na podnebne spremembe, 1 stopinja pomeni, da kava na določenem območju ne bo več rastla. Kava je luksuzna dobrina, ki jo za preživetje ne potrebujemo. Trajnostno pridelana kava, ki ima ekološki certifikat, prizvede trikrat manj izpustov CO2 kot konvencionalno pridelana kava. A kupujemo zadnjo, ki je cenejša in ogroža okolje. Primer kave simbolizira vse te politike. Vsi so se strinjali, da je treba trgovinsko politiko bolje uskladiti z zelenim dogovorom in da je za to pomembna razprava več deležnikov. Okroglo mizo lahko pogledate tukaj. Vir: www.zps.si/ Komentarji (0) www.pozitivke.net