Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20230531144240876

Slovenec, poznaš svoj jezik? petek, 2. junij 2023 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si Ko se včasih bežno zazremo v slovenske besede, nas tu in tam prijetno preseneti kakšna njihova posrečena zgradba. Večini poznane take besede so NA-KLJUČ-JE, PO-MOČ, VSE-ENO. Ob globljem postanku ob besedah pa se izkaže, da je to prevladujoč način besedotvorja slovenskih besed! Vse to na 630-ih straneh v knjigi Spregledana slovenščina mojstrsko razlaga in razčlenjuje Metod Žunec. Avtor meni, da besedišče slovenskega jezika besede išče. V tisočletjih je našlo obsežen besedni zaklad, katerega največja vrednost se skriva v zakladih besed, ki v svoji pomenski sestavi nosijo, varujejo in nudijo pribežališče tistemu vedenju, ki smo ga Slovenci že davno izgubili v kolesju zgodovine. Slovenske besede govorijo o tem, kako so naši predniki dojemali vesolje, človeka, čas, prostor, usodo, odnose … Naslov »Spregledana slovenščina« ima dvojni pomen, ki sloni na besedi SPREGLEDATI; ta po eni strani kaže na nekaj, česar do sedaj nismo videli, a je bilo to vseskozi prisotno, po drugi strani pa pomeni ponovno videti in izkusiti jasnost širšega pogleda na bivanje. Gre za premeno iz »premalo videti« v »preko gledati«, iz »gledati« v »videti«. MODREJŠA OD NAS Slovenščina je naš materni jezik. Vsi ga govorimo, vsi ga razumemo, opredeljuje nas kot narod. A v svoji zgradbi, v pomenih, ki jih vsebuje sestava naših besed, je slovenščina tudi za nas Slovence tuj jezik. Besede v vsakdanjem življenju uporabljamo kot opeke, ki nam omogočajo, da z njimi gradimo hiše vsebin naših življenj in tega, kar nas obdaja. Vendar slovenske besede dajejo samo vtis, da so podobne opekam, ki jih oblikujemo in prilagajamo tako, da hiša naših pomenov lahko trdno stoji. Naše besede so daleč od grobega gradbenega materiala. Bolj so primerljive z organskimi molekulami. Te molekule so sestavljene iz manjših molekul, ki imajo svoje značilnosti. Manjše molekule so pa sestavljene iz atomov, ki ima zopet vsak svoje značilnosti. To so besedna jedra, zlogi, predpone, pripone in posamezni glasovi, ki so nosilci črkovnega zapisa, abecede, razlaga avtor. »Z vidika zgradbe besed in pomenov ter modrosti, ki so vanje položene, se je izkazalo, da je jezik, ki ga uporabljamo, pametnejši, modrejši od nas, njegovih uporabnikov. Kako je to mogoče? Imamo se za razvite, in v luči časa na naše daljne prednike gledamo kot na manj razvite, preprostejše, neuke, vsekakor kot na ljudi, ki niso imeli toliko znanja in vedenja, kot ga imamo danes. Kako je potem mogoče, da je slovenščina pametnejša, modrejša, védnejša od nas? Zdaj, ko okrog nas mrgoli pametnih naprav, od pametnih teléfonov, hiš, sesalcev, žarnic … lahko rečem, da Slovenci govorimo pametni jezik. Ne samo pametni, govorimo jezik, ki je doumel, govorimo jezik, ki ve in je to vedenje skrbno vtaknil v strukturo sestave besed. Slovenci smo nezavedni prenašalci tega védenja, smo kot bankirji, ki ne vedo, kaj se nahaja v trezorju njihove banke. Mogoče je napočil čas, da odpremo vrata tega trezorja in se obogatimo z bogastvom, ki ga je za vse dovolj.« NEPREMOČRTEN RAZVOJ Ne drži torej, da je bila slovenščina razvita premočrtno, saj je slovenščina bolj vserazumevajoča kot mi, njeni zdajšnji uporabniki. To daje slutiti, da je obstajala civilizacija, ki je imela globlji vpogled v delovanje Stvarstva kot mi danes. S tega zornega kota smo mi kakor praljudje v primerjavi s tvorci jezika. Črke in zlogi so nekje naredili preskok v razumevanju in dojemanju vesolja v najširšem pomenu in človeka v njem. Védenje se je zakodirano ohranilo v besedah, a se je izgubilo v zavedanju ljudi. Vmes je moralo priti do velikega prepada, reza med prejšnjo in zdajšnjo civilizacijo. Jezik se je ohranil, a ga vidimo samo v njegovi osnovni sporočilnosti. »Po večletnem raziskovanju univerzalnega jezika Stvarstva in po večletnem ždenju ob slovenskih besedah in prijateljevanju z njimi lahko trdim, da slovenščina izhaja oziroma je nastala na osnovi razumevanja in doumetja univerzalnega jezika. Univerzalni jezik je jezik, ki je skrit v zakonitostih delovanja univerzalnih pojavov: energije, svetlobe, zvoka in materije,« pravi Metod Žunec. Slovenščina tudi pove, da človek in narod ne moreta narediti koraka naprej, če se ne naslonita na tisto, kar je bilo prej. Narod, ki izgubi svoj spomin, je ranljiv, vodljiv in izpostavljen vplivu močnejših. Slovenci smo narod z mogočnim jezikom, v katerem je shranjen obsežen spomin. Slovenščina nas z razumevanjem pomenske zgradbe besed vabi na ramena naših prednikov, od koder bi imeli jasnejši razgled po bivanju. KAJ VE SLOVENŠČINA? V poglavje »Kaj ve slovenščina?« je Metod Žunec strnil spoznanja o tem, kaj bi rada slovenščina kot vedni jezik predala narodu, ki jo uporablja. Kaj naj bi Slovenec vedel, ko gre skozi življenje iščoč odgovore na VEČNA bivanjska vprašanja. VEČINO odgovorov slovenščina nosi že v sebi. VÉDENJE je tisto, ki obstaja VEDNO, OD VEDNO in ZA VEDNO, se ne spreminja in ne zastara. Besede, ki v sebi nosijo takšne vesti o vednosti, v sebi vsebujejo zlog VE. Tako slovenščina VE, da človek védenje črpa iz svoje VESTI, ki je individualizirana univerzalna ZAVEST. Ve, da v vesti si VES TI in da je tam védenje (VE) o tem, kdo si (S) ti (T). VE, da iz vesti človek lahko črpa VESTI iz ZAVESTI, saj VE, da je izza vesti ZAVEST. Ve, da se v Zavesti nahaja Cel Jaz (ZAVEST, brana nazaj, je TSEV-AZ: cel jaz). Slovenščina ve, da je posameznik SAMO ZAVEST, ki se udejanja. Človek, ki to ve, je samozavesten, saj se celoviteje zaveda samega sebe. Slovenščina VE, da je to, kar je ZAVEDNO, tisto, kar je ZA VEDNO, ker je večno. VE, da je NEZAVEDNO tisto, kar je minljivo, začasno in se premika v smeri ZAVEDNEGA. VE, da je smer evolucije od minljivega proti večnemu, od tega, kar je »NE ZA VEDNO« proti temu, kar je »ZA VEDNO«. Slovenščina VE, da moramo priti do DNA uganke bivanja: ZAVE-DNO. VE, da je DNO vedenja spoznanje, da polovice (D) nihajo (N) Celoto (O). VEDNO je tako in od VEDNO je bilo tako. To mora priti iz NEZAVEDNEGA v ZAVEDNO ljudstva. Slovenščina VE, da se v VEDENJU človeka izraža raven VÉDENJA. V zaključku pa Metod Žunec piše: »Slovenščina Slovence postavi pred izziv, da iz pozabe izbrskamo in se ponovno zavedamo tega, kar je v njej skrito in je počivalo dolga stoletja in tisočletja. V sebi nosi ključ, ki odklepa njo samo. Ona odklenjena pa odklepa tudi nas. Trenutno nas povezuje samo na področju RAZUMEVANJA, a enkrat v prihodnosti nas bo povezovala tudi na področju ZAVEDANJA VÉDENJA. Takrat bomo iz OBNAŠANJA prešli na VEDENJE in od ZVÉDENOSTI V ZAVEDNOST. Slovenščina VE, da je VEDEŽEVATI pomenilo, da je nekdo vedel napovedati DEŽ, ali ga je vedel celo priklicati: VE-DEŽEVATI. VE, da je bil VEDEŽ tisti, ki je vedel (VE) tudi veliko povedati (DE) o življenju (Ž). DEŽ in ŽIVLJENJE sta zelo povezana. Tatjana Svete Slovenske besede govorijo o tem, kako so naši predniki dojemali vesolje, človeka, čas, prostor, usodo, odnose … Jezik, ki ga uporabljamo, je pametnejši, modrejši od nas, njegovih zdajšnjih uporabnikov. SLIKA: Knjiga »Spregledana slovenščina« je na voljo na Misteriji.si. Komentarji (0) www.pozitivke.net