Že majhno vprašanje zna biti zelo pereče, ko nas na primer otrok vpraša kaj je ljubezen?
Lahko enostavno odgovorimo, če so okoliščine take oči in mami te imata rada.
Da mnogo se da povedati o tem.
Tudi v drugih primerih, če smo resnični, najdemo prave medsebojne povezave v sožitju in sobivanju, vedeti je prav, otroci hitro opazijo laž in vse drugo, celo najbolj nedolžno sprenevedanje.
Vendar otroci ne odnehajo kar tako.
Kaj vse doživimo v pičlih 80 letih, koliko dogodkov bolečin, no saj ni treba opisovati, vsi imamo, srce glavo roke noge in oči in tako ali drugače svet pred sabo.
Ne morem si predstavljati izvir ljubezni in življenja, ki bi ustvaril okolje, ki uničuje njegova bitja.
Otroci izvir ljubezni in življenja zaznajo jasno, ker še imajo pristno dojemanje, vem da ni in ne more biti tak.
No tu in na to najdemo odgovor v samo-ustvarjalnosti in svobodnega odločanja bitja in kaj ustvari.
Če in kadar zapusti temeljne Božje osnove.
Lahko vprašajo poglej nastal-la sem moram umreti zapustiti vse kar ustvarim, ali pa mi je že prej odvzeto ali je vse to ljubezen?
Če odštejemo vse druge zaplete, ki so nastali in je vzrok odkrit v zgornji razlagi - samo ustvarjalnost -
ostane -
Težava minljivosti -
Kako kočljivo vidimo ljudi ko v večini kljub obupnim življenjskim dogodkom vseh težavah razuma in srca, izgube imetja, ljubezni, kljub vsemu ljubijo življenje.
Da v tem kar je minljivo je vse minljivo.
Razen neminljivi pra atom vrtnice srca, ki mu naj zavedno minljivo bitje omogoči to, česar tukaj ni.
Zakaj tako?
Neminljivo bitje naj bo odvisno od tega'
Kako?
Od minljivega.
Kako bi pa neminljivo bitje poznalo minljiva bitja, njihove strpneje krhkost nemoč in njihovo ljubezen do življenja, če ne bi to samo postalo in doživelo?
Zgodba je zgodba.
V pravljici o minljivosti človek ne spozna resnice minljivosti iz prve roke, in kaj hitro ko pride v stik z minljivim bitjem, naredi greh proti temu, ali pa se pusti prevarati, kajti tako bitje je bistveno, kot ono samo, vendar drugačno v pogledih na svet in življenje, celo na iste dogodke in stvari.
Če otrok pade pod prvo težavo, že s samim tem dejanjem, ki ga naredi, kljub vsej neminljivi podpori postane minljivo.
Tudi pri drugi težavi je tako, ker je zmeraj tako, kadar je kaj bistvenega okrnjeno.
Vendar pazite ne pride v to po redu in tako kot je prav, ampak predčasno ali prepozno.
Resnično zavedno bitje pride v minljivost po redu prav, to prav preživi in to tudi prav zapusti.
V stvarstvu so vendar stvari, ki morajo miniti in tudi morajo teči prav.
Že majhno vprašanje zna biti zelo pereče, ko nas na primer otrok vpraša kaj je ljubezen?
