Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20221107201146308

Daj me v rit, ker ljubim Jezusa (1/2) sreda, 9. november 2022 @ 05:02 CET Uporabnik: SENAD To je naslov pesmi in videoposnetka, v katerem mladi iznajdljivo predstavljajo luknjo v božjem zakonu, ki jo z veseljem izkoriščajo. Besedilo in povezava do videposnetka sta v 2. delu članka. (V originalu: »Fuck me in the ass cause I love Jesus«) Po križščanski doktrini imajo verniki do poroke lahko le analne spolne odnose. To je zelo popularna in redna praksa pri mladih križščanskih vernikih, ki tako zadovoljijo biblijo, ohranijo ljubezen do Jezusa in razveselijo sami sebe. Motnje spolnosti in nasilje nad naravno spolnostjo v križščanski Cerkvi. Motnje glede spolnosti, ki so značilne za religije, še posebej za križščansko, so tudi del seznama značilnosti fašizma (in kasneje nacizma). Zanimivo, je da se križščanstvo in fašizem ujemata tudi v drugih točkah. Jason Stanley, profesor filozofije na Univerzi Yale v ZDA, v svojem videu 10 taktik fašizma na YouTube kanalu predstavlja prepoznavne značilnosti fašizma, med katerimi je tudi spolna tesnoba. (The 10 tactics of fascism | Jason Stanley | Big Think, YouTube, https://www.youtube.com/watch?v=CpCKkWMbmXU) »8. Spolna tesnoba (Neprijetni občutki glede spolnosti, kot so strah, negotovost, panika, sram ter panični strah pred drugače spolnimi.)« Prvotna križščanska motnja, ki je povezana s spolnostjo, je »brazmadežno« spočetje božjega sina, katerega naj bi Mariji zaplodil kar sam sveti duh. »Brezmadežno« seveda pomeni, da je spočetje otroka s spolnostjo madežno, umazano in grešno. Še več, tudi spolnost sama je umazana in madežna, zato bi se je morali verniki izogibati, izvajati pa jo samo za tehnično zaplojevanje in razplojevanje otrok ter ustvarjanje novih duhovnikov in nun. Med najbolj znanimi križčanskimi motnjami spolnosti je seveda njihova nestrpnost, sovraštvo in nasilje do pripadnikov skupnosti LGBTQIA+. Še posebej so nestrpni do homoseksualcev, čeprav je do 80 % križščanskih duhovnikov homoseksualnih, ki že stoletja organizirano in sistematično spolno zlorabljajo otroke in mlade. Zaslonski posnetek YouTube (Več o križščanskem zaostalem, primitivnem in hinavsko dvoličnem odnosu do spolnosti lahko preberete v seriji člankov, v katerih tudi razkrijem karmično prevaro in nasilje nad spolnimi in telesnimi identitetami ljudi, z naslovom Homoseksualnost v resnici sploh ne obstaja. 1. del od petih je na spletni strani https://www.pismapalkijem.si/2022/10/02/homoseksualnost-v-resnici-sploh-ne-obstaja-%c2%bc/) Tretja spolna motnja v križščanski Cerkvi je celibat, demonizacija spolnosti, nenaravno, nasilno in škodljivo zatiranje spolne sle ter prepovedovanje samozadovoljevanja in spolnosti. Tudi tukaj je na delu znana križščanska dvoličnost, saj je splošno znano, da homoseksualni duhovniki z denarnimi prispevki vernikov hodijo k prostitutom, še raje pa spolno zlorabljajo otroke in mlade pri verouku, v cerkvah in tudi po domovih, kamor naivni starši spustijo spolne predatorje k otrokom. Namen celibata naj bi bil vzdržnost od madežnosti in grešnosti spolnih odnosov ter preusmeritev spolne energije k bogu, Jezusu in Cerkvi. Duhovniki morajo delati in garati za boga in za Cerkev, ne pa uživati zase. Poročeni morajo biti z bogom, Jezusom in s Cerkvijo, ne pa z grehom onegavljenja. Moški deviški pas, Foto: ceneje.si Namen križščanskega omejevanja spolnosti pri odraslih in tudi mladostniškega celibata, o katerem pripoveduje skupina mladih v videoposnetku spodaj, je potiskanje naravnih spolnih potreb in želja ter sveto žrtvovanja bogu, Jezusu in Cerkvi ter poleg podrejanja in izkrivljanja (spolne energije in vedenja) mladih seveda kontroliranje in prepovedovanje užitka. Mladi bi se ob spolnosti pred poroko morali počutiti krive, saj bi z uživanjem v naravni spolnosti izdali boga, Jezusa in Cerkev. Kot pravi Slavoj Žižek, ko opisuje primer skupinskega posilstva, v katerem so trije mehiški fanti posilili mlado punco, je sodnik oprostil le enega izmed njih, »slučajno« ravno tistega, ki je imel najdražjega odvetnika, z razlago, da pri posilstvu ni užival. Če bi užival, bi bil kriv, tako pa je bil kljub dokazanem posilstvu oproščen. Žižek nadaljuje in vse skupaj še stopnjuje, ko pravi, da oseba lahko uživa le takrat, ko se ob tem počuti krivo. To imenuje presežni užitek. Duhovnik lahko ob spolnosti čuti ali ne čuti naslednje občutke: 1. Ob spolnosti ne čuti nič: tako bi se morali počutiti navadni duhovniki, čeprav spolnosti sploh ne bi smeli imeti. 2. Ob spolnosti čuti navadni užitek: to čutijo grešni duhovniki, ki ne morejo brzdati spolne sle in z užitkom grešijo v izdaji boga, Jezusa in Cerkve. Dopoldne slinasti grešijo, popoldne ponižni molijo za milost. 3. Ob spolnosti čuti užitek in krivdo: to so že bolj napredni duhovniki, ki jim je z dolgoletno prakso in s trdim garanjem v grešnosti samozadovoljevanja, spolnega zlorabljanja otrok in mladih ter spolnih odnosov s prostituti, uspelo doseči zadnjo stopnico pred idealno stopnjo spolne identitete in spolnega počutja ob grešnem nečistvovanju. Njami in fej, gnusoba nagravžna! 4. Ob spolnosti čuti samo krivdo – bog, Jezus in Cerkev pozdravljajo in čestitajo predanemu in profesionalnemu duhovniku, ki je končno dojel in na lastni koži do kostnega mozga začutil, kaj pomeni umazana, grešna in prekleta spolnost ter se v celoti, s telesom in duhom in še z udom za povrh predal Sveti Trojici. Veselju božje Trojke se pridružuje tudi Sveti Duh s pesmijo »Kriv si, uživaj!« Za verne je idealni »spolni odnos« ali po domače sveta masturbacija podoživljanje Jezusovih muk na križu z na primer bičanjem ali zategovanjem cilicija. To je kovinski pas z bodljikami, ki si ga verni pripnejo na stegno pod oblačila in jih bode do krvi. Goreči verniki, ki imajo stalno nameščen cilicij kot mučilno napravo in simbolni križ, katerega nikdar ne snamejo, saj tudi Jezus ni počival na križu, ampak je bil stalno v bolečinah, imajo zanimiv rek o svoji mazohistični praksi. »Ko gredo drugi na kosilo, si mi zategnemo cilicij še za eno luknjo.« Duhovniki, ki prakticirajo celibat, skupaj z vsemi, ki si zategujejo bodljikavo verigo, se trudijo, da bi doživeli »Sveti Orgazem« in podoživeli Jezusovo smrt na križu. To bi bil klimaks in vrhunec njihovega odpovedovanja zemeljskemu onegavljenju in posvečenega žrtvovanja bogu, Jezusu in Cerkvi, to bi bila Najslajša Smrt. Pri tem se seveda le pretvarjajo, da so goreči verniki. Če bi bili resni, bi se dali križati in bi zares umrli na križu ter tako svoje besede spremenili v meso. Lahko se je polivati z mrzlo vodo ali zategovati cilicij, ubijte se na križu ter bogu, Jezusu in Cerkvi pokažite, kako resni verniki ste. Foto: chicago.suntimes.com Bog in Jezus nimata žene in spolnih odnosov, zato je tudi duhovniki ne smejo imeti. Oni se s celibatom identificirajo z Jezusom, ki je bil poročen s Cerkvijo, čeprav Jezus – če je sploh živel – ni bil križščan, ni ne napisal ne prebral biblije in ni bil član Cerkve, ker ta takrat sploh še ni obstajala. Vsakomur je lahko jasno, da Cerkev ne bi nikdar preživela v celibatu njenih duhovnikov in vernikov, saj bi izumrli že po prvi generaciji. Zato so kot klerikalna Elita zase izbrali celibat kot boljše, čistejše in svetejše življenje in živijo kot Jezus, ki je »Cerkvin ženin«, vernikom pa so prepustili umazano in grešno spolnost, s katero zagotavljajo nove duhovnike in nune za preživetje Cerkve. Glavno sredstvo za ohranjanje vzdržnosti med duhovniki naj bi bila ledena voda kot anti-viagra ter molitev. Vidimo lahko, da ne eno ne drugo ne deluje, saj je križščanska Cerkev dobesedno največji homoseksualni klub na svetu, v katerem imajo redne in stalne spolne odnose duhovniki z duhovniki in s prostituti, nekateri tudi z nunami, še najraje pa spolno zlorabljajo otroke in mlade. Mnogi duhovniki, ki jih premočno razganja in zaradi prisilne vzdržnosti pokajo po šivih, so svojo potisnjeno željo po svobodni spolnosti izrazili z vicem: »Se pogovarjata dva duhovnika o celibatu in pravi prvi: ’Slišal sem, da bodo ukinili celibat’. Drugi mu odgovori: ’Morda bodo to dočakali najini otroci, midva zagotovo ne’. Zlo je bistvo religije Treba je vedeti, da je bistvo religije Zlo, Satan in greh, saj brez njih religija kot stroj za poneumljanje, kontroliranje, manipuliranje in izkoriščanje vernih ne more delovati. Biblija pravi, da so ljudje v osnovi slabi, grešni in prekleti, saj so potomci prvih dveh Grešnikov Adama in Eve, ki sta storila Prvotni Greh, ko sta ugriznila v jabolko znanja, zaradi česar ju je bog izgnal iz raja in pregnal v pekel, ki je na Zemlji. Verniki so krivi tudi za Jezusovo smrt – če je sploh živel – in tudi za svoje vsakdanje grehe. Za vse grehe morajo trpeti, če želijo nazaj v nebesa. To seveda pomeni, da zdaj, ko so enkrat v peklu, morajo trpeti, trpijo pa lahko samo zaradi grehov. Brez grehov ne bodo trpeli in brez trpljenja ne morejo v nebesa. Zaradi tega je križščanska Cerkev povzročila največ zla v zgodovini človeštva, saj po službeni in božji dolžnosti morajo grešiti, da bi se lahko spovedali, spokorili, trpeli in prosili boga za milost in povratek v nebesa. Zlo, sovraštvo, nasilje in tudi spolno zlorabljanje otrok in mladih je za cerkvenjake nujno, saj brez tega ne morejo izpolniti svoje svete dolžnosti. Čeprav se z grehom v resnici še globlje vkopavajo v pekel, v naivnosti mislijo, da bo njihova spoved, pokora in trpljenje zmehčalo trdo božje srce in da jih bo vzel k sebi. Brez greha ni pekla in brez greha ni nebes. Z Grehom Adama in Eve se je vse skupaj začelo in z božjo kaznijo Sodnega dne naj bi se vse skupaj končalo. Greh in kazen, pekel in nebesa. Foto: en.wikipedia.org Vem, da se to sliši noro, vendar tako je, da verniki verjamejo in še ritualno verujejo v zgodovinske mite, bajke in izmišljotine, ki ne prenesejo resnega in razumskega pregleda. Kot pišem tudi drugje, verniki nimajo dokaza za obstoj boga. Odsotnost dokaza za božji obstoj je nujnost za obstoj religije, saj je bistvo vere ravno v verovanju, in to brez dokaza. Dokaz za obstoj boga ali celo bog sam, bi bil za verne le breme, saj potem ne bi mogli več verovati v fikcijo oziroma v izmišljotino. V resnične stvari oziroma v stvari, za katere imamo dokaze, ni potrebno verovati, saj vemo, da obstajajo. To je tudi razlika med vednostjo in vero kot ritualizirano nevednostjo. Če bi se danes Jezus vrnil na Zemljo, bi ga verni spodili: »Šic, beži, izgini, ne nam kvarit vere!«, saj bi jim kot konkretno bitje pokvaril fikcijo izmišljotine. Se nadaljuje. Vse najboljše za vse. Seno Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu. Vse tri dele si lahko izposodite ali kupite na: https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja. Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti. Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje. Kliknite tu in se naročite tam. https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/ Dobrodošli in vse najboljše. Komentarji (1) www.pozitivke.net