Misli je osvetljevala svetloba tihega sončnega jutra. Trenutek za premišljevanje. Misel je pohitela za sentimentalnimi časi, ko še ni bilo toliko potrošniškega pragmatizma ter brezbrižnosti med ljudmi.
Govorim o človeku, katerega glavni interes je življenje. Govoriti želim o odprtosti posameznika do sveta in sočloveka, ki pomeni srečo in blagohotnost bivanja.
Sprašujem se, ali že nastaja nov sodobni človek, ki želi sporočiti svetu, da njegova ljubezen strmi k novemu svetovnemu redu, ki naj bo svet miru, sprave, pravičnosti, ljubezni in veselja.
Spomnila sem se vseh mogočih vojska, ko so ljudje bili pripravljeni umirati za ideale. Vprašala sem se, kateri so danes tisti ideali, za katere bi bili ljudje pripravljeni živeti. Kakšno je stanje duha na področju vrednot, ki dajejo sodobnemu človeku smisel bivanja.
So te vrednote denar, potrošniške dobrine, zdravje, svoboda, življenje, družina, čast, poštenje? Med njimi sem zaman iskala vrednoto, ki bi se mi zdela najpomembnejša. Vse so za obstoj enako pomembne in ena duhovna vrednota brez druge skoraj ne more obstajati. Katera je tista vrednota, ki me najbolj osvoji? Tudi na to vprašanje nisem našla zadovoljivega odgovora.
Vrednote so sistem naše notranje zgradbe, ki predstavljajo naše duhovno bogastvo, so naš odnos do vsega tistega, kar doživljamo kot notranje izkustvo. So stvar interpretacije časa in prostora. Vrednote predstavljajo zavest časa. Doživljamo jih kot notranjo potrebo, kot svojo človeškost.
Posest vrednot niso stvari, ki jih lahko kupimo in uporabimo. Čeprav je vrednote zasenčila neka praktična doktrina fizičnega preživetja, ki temelji na materialnih dobrinah, vrednote čeprav pogosto nihajo, še vedno predstavljajo naš simbolični svet, ki dejejo smisel našemu življenju. Če se naš simbolični svet zruši, se zrušimo tudi mi. Komunikacijska sredstva pogosto manipulirajo tako, da slabosti pretvarjajo v vrednote.
V bistvu so vrednote postale ujetnik, znašle so se v stiski in naš odnos postaja do njih čedalje manj ljubezniv. Življenje vedno teži k boljšemu, gre za visoke misli, ki bi jih radi pretvorili v dejanje. Naše življenje nam poteka in se izteče v nenehnem nihanju med bitjem in bistvom, med bivanjem in idejo.
Ideje vedno dvigujejo vrednote od tal in jih nosijo na krilih prihodnosti. Noben naš občutek ni trajen in zanesljiv, vsak občutek, da smo nosilci vrednot, dosežemo z ljubeznijo in doživljanjem, da smo resnični soposestniki duhovnih vrlin tudi z žrtvovanjem za drugega.
Misli je osvetljevala svetloba tihega sončnega jutra. Trenutek za premišljevanje. Misel je pohitela za sentimentalnimi časi, ko še ni bilo toliko potrošniškega pragmatizma ter brezbrižnosti med ljudmi. 
