|
||||||
|
|||||||
Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si
Kako zavarujemo kupno moč, prihranke in premoženje
Ali je pred nami res zlom finančnega sistema oziroma vsesplošna kriza? Naraščajoče cene energentov in hrane naj bi bile šele uvod v globljo krizo. Kaj se dogaja? Kako v teh časih zavarujemo svojo kupno moč, prihranke in premoženje?
Kako smiselno je trenutno kupovati zlato in za koliko denarja? Koliko premoženja, prihrankov pretopimo v zlato in kako, kje ga kupimo? Kam še vlagati, če imamo kak višek denarja? Na ta vprašanja odgovarja Matjaž Štamulak*, finančni svetovalec z osemnajstletnimi izkušnjami in z licenco investicijskega svetovalca in upravljavca premoženja.
Kako komentirate trenutno ekonomsko, finančno stanje v svetu in v katero smer se bo to razvijalo?
Smer, v katero se svet trenutno premika, precej natančno sledi ugotovitvam in napovedim, ki so jih sprejeli na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. O tem je lani izšla tudi knjiga ustanovitelja Svetovnega gospodarskega foruma Klausa Schwaba Covid-19 - velika ponastavitev (Covid-19: The Great Reset).
V njej je zapisano, da kapitalizma, kot ga poznamo danes, ne bo več; zdaj elita, ki vodi svet, razmišlja o socializmu. Seveda ne o takem, kot smo ga poznali v Jugoslaviji. Pač pa o takem, da čez nekaj let mladi ne bodo imeli nič in bodo zelo zadovoljni, da ne bodo imeli nič. Ker naj bi za vse zanje poskrbela država; dobili naj bi stanovanje, službo, univerzalni temeljni dohodek in tako naprej.
Je covid-19 prišel prav?
Velikim igralcem, predvsem investitorjem in špekulantom, covid-19 situacija zelo ustreza. Prišla je kot naročena. Lastniki kapitala so naredili nekajkratnike na vse, kar so imeli. Če pogledate evropski zemljevid, lahko ugotovite, da sploh ni več pomembno, ali so na vladi levičarji ali desničarji ali je sredinska vlada; vsi tulijo v isti rog, kot bi jim nekdo napisal agendo.
Zelo zanimivo je, da imajo vse države, ki so v Evropski uniji in imajo evro, glede covida-19 enake ukrepe. Na drugi strani pa imajo države Evropske unije, ki niso del monetarne unije in nimajo evra, to so Švedska, Norveška, Danska, povsem drugačne ukrepe. Tu vidimo, kako je v ozadju vse povezano s financami in da diktiranje ukrepov prihaja iz smeri, kjer smo denarno zvezani.
Kaj je še zanimivo v knjigi?
V knjigi je veliko deljenih mnenj, kako prilagoditi prihodnost in izkoristiti situacijo, ki jo je prinesel novi koronavirus. Veliko se govori o optimizaciji različnih stvari - gospodarstva, zdravstva, ekonomije, porabe energije in drugega. Prav tako so velike spremembe pripravljene za monetarni sistem in denar, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Ljudje so se zdaj že navadili na zelena digitalna potrdila. V naslednjem koraku bo verjetno sledil prihod digitalnega denarja.
Uvedba digitalnega denarja je zelo blizu, mogoče se sploh ne zavedamo, kako blizu. To bo pravzaprav še najlažje narediti, saj je večina ljudi že navajena na kupone in digitalna potrdila. Potreben je samo še naslednji korak: da nas, recimo, »prestrašijo«, da se covid-19 prenaša prek denarja, in že smo pri digitalnem evru in dolarju. Švedska je že zelo blizu temu, da prva uvede digitalni denar, saj tam že manj kot odstotek vseh transakcij še poteka z gotovino. Švedsko e-krono testirajo že več kot leto in pol.
Je finančni sistem res pred zlomom?
Tak finančni sistem, kot ga poznamo sedaj, prihaja h koncu. Kajti vsak nov denar, ki pride v finančni sistem, lahko naredijo le z novo zadolžitvijo. Prišli pa smo v situacijo, ko tudi dve, tri generacije za nami ne bodo več mogle poplačati tega dolga. Ko sem pred leti v raznih knjigah bral, da bodo centralne banke v prihodnosti prišle v položaj, ko bodo morale samo še tiskati denar, sem si mislil, da je to nemogoče in da bo obstajala še kaka druga rešitev.
Ampak mi smo zdaj že dve leti v tem položaju. Sicer zdaj govorijo o koronakrizi, vendar pa lahko finančni sistem, da se ne sesuje sam vase, ohranjajo le še s črpanjem natisnjenega denarja v sam sistem. To bodo prignali do nekega konca, hkrati pa bodo s prehodom na digitalne valute sistem resetirali, ponastavili. Zakaj bi sicer v sistem morali dodajati več kot štirinajstkrat več denarja, kot je bil potreben za celotno rešitev finančne krize leta 2008?
Če je finančni sistem v sesutju, zakaj potem cene zlata niso poskočile v nebo?
Zelo dobro vprašanje. V takšnem monetarnem okolju, kot ga spremljamo danes, bi zlato moralo kotirati veliko višje. Ampak s ceno zlata se precej manipulira - vsako leto kakšno večjo finančno institucijo obtožijo vplivanja na ceno zlata. Manipulacije potekajo tako, da se za vsako unčo zlata v fizični obliki izda veliko novih »papirnatih unč«, kar posledično vpliva na ceno na borzi. Zlato je vedno kot lakmusov papir finančnega oziroma monetarnega sistema.
Če mu cena raste, je to kazalec, da v sistemu že gori rdeča luč oziroma da nekaj ni v redu. In to je zlato signaliziralo že leta 2018; bolj ko smo se bližali letu 2019, bolj mu je cena rasla. Trg kapitala in »repo trg«, kjer si banke med seboj posojajo denar, je imel v ZDA velike težave že ob koncu 2018 in nato v letu 2019. Ameriška centralna banka je v teh dveh letih še lahko ublažila situacijo, a bolj ko je šlo leto 2019 proti koncu, bolj je bilo jasno, da brez velikanskega tiskanja denarja ne bo šlo več.
Če bi nam leta 2019 nekdo dejal, da moramo natisniti tako gromozansko veliko denarja, da bo finančni sistem sploh še deloval, bi ga vprašali, kaj je narobe, da moramo denar tiskati, saj nimamo nobene krize. Epidemija novega koronavirusa je zato prišla kot naročena. Ta trenutek so natisnili in v finančni sistem dali že približno štirinajstkratnik celotnega denarja, ki je bil dan za rešitev krize leta 2007 in 2008.
Kaj sledi?
V trenutnem dogajanju se zdita neizbežni dve stvari v bližnji prihodnosti: inflacija in ponastavitev oziroma prilagoditev finančnega sistema. Inflacijo nakazujejo že surovine. Tudi če odmislimo špekulacije, surovine kažejo na to, da se presežna likvidnost zaradi obilice natiskanega denarja, ki je prišel v sistem, zdaj že počasi razporeja. Presežek denarja je torej začel ustvarjati višje cene. Navadno se najprej zvišajo cene surovinam, potem pa se to prenese po vsej verigi. Že več kot leto in pol lahko opazujemo dvig cen surovin, kar napoveduje inflacijo, ki pa jo večina od nas že konkretno občuti.
Kako se zavarujemo pred inflacijo oziroma razvrednotenjem denarja?
Z dobrimi naložbami - iz zgodovine bi lahko rekli, da so to »hard asset« naložbe (z opredmetenimi sredstvi). V trenutni situaciji bomo za zaščito kupne moči morali poseči po kapitalskih in ne po denarnih naložbah. Plemenite kovine, posebej zlato, so bile zgodovinsko gledano v takih prelomnih situacijah vselej dobra izbira. Čeprav je imelo zlato v letošnjem letu negativen donos, ker mu ceno z manipulacijo umetno znižujejo, delno pa je negativen donos tudi posledica odtoka kapitala v kriptovalute.
Če ima denimo nekdo na strani pet ali deset tisoč evrov, naj s tem kupi zlato? Kako naj zavaruje ta denar?
Če imamo na strani pet do deset tisoč evrov, je vedno prva izbira fizično zlato. To pa zato, ker je zlato zelo omejena dobrina. Ko začne denar izgubljati na svoji vrednosti, zlato to vrednost ohrani. Ena unča zlata kupi približno enako količino dobrin danes ali pa pred sto leti. Odsvetujem pa nakup zlata na borzi oziroma na papirju, ker je zelo malo »papirnatega zlata« pokritega s fizičnim zlatom.
Mogoče bi bilo zelo smiselno en del omenjenega zneska investirati tudi v kakšne surovine, deloma tudi v nepremičninski trg, dobra delniška podjetja. Drugi del sredstev pa vsekakor tudi v kriptovalute. Tu bi najprej izpostavil bitcoin. Že trinajst let je z nami in ima v svojem algoritmu zapovedano omejeno količino, vse skupaj bo izdanih enaindvajset milijonov; zdaj jih je nastalo že več kot dobri dve tretjini. Zaščita pred inflacijo so bile v zgodovini praviloma naložbe z omejeno količino in tukaj bo bitcoin vsekakor odigral zelo pomembno vlogo v prihodnosti.
Za vložek pet do deset tisoč evrov bi jaz zase danes izbral kombinacijo fizičnega zlata, surovin, deloma delniških naložb in kriptovalut. Kriptovalute – in v ozadju tehnologija blockchain - so še vedno zelo dobra špekulacija z možnostjo povečanja neke vrednosti, s čimer se dobro ubranimo pred inflacijo. Zlato in surovine pa imajo velik potencial, da bodo ohranili kupno moč. Mogoče bo iz teh pet ali deset tisoč evrov čez leto, dve, tri nastalo dvajset ali trideset tisoč evrov, po kupni moči pa bomo dobili enako dobrin, kot jih dobimo danes.
Kako pa je najbolj smotrno kupovati zlato - po gramih ali v palicah?
Glede na stroške bi bil seveda najcenejši nakup zlata pri kilogramu, najdražji pa je pri gramu. Optimalno ga je začeti kupovati nekje za okrog tisoč evrov. Za ta znesek dobimo dvajsetgramske ploščice, za katere pri nakupu plačamo provizijo pet do šest odstotkov.
Odkup pa je vedno približno odstotek pod borzno ceno; tako pri eni dvajsetgramski ploščici izgubimo približno sedem odstotkov - šest odstotkov pri nakupu in odstotek pri prodaji. Pri eni unči zlata (31,1035 grama), ki stane okoli tisoč šeststo evrov, je razlika šestodstotna; provizija pri nakupu je pet odstotkov, odkupna cena pa je en odstotek pod borzno ceno.
Kaj pa kupovanje zlata po gramih?
Pri gramu zlata je pribitek stroškov v Sloveniji tudi petindvajset do petintrideset odstotkov. Če je gram zlata vreden petdeset evrov, mi zanj plačamo petinšestdeset ali sedemdeset evrov. Cena mora najprej sploh zrasti do te vrednosti, da pridemo na ničlo, šele potem si lahko obetamo kak dobiček. Zlata se tako z manjšimi mesečnimi vložki ne splača kupovati.
Vlagateljem svetujem, da si na tekočem računu raje najprej zberejo tisoč evrov, tako da vsak mesec dajejo na stran denimo petdeset ali sto evrov, nato pa kupijo dvajsetgramsko fizično zlato. Če bi kupovali vsak mesec za sto evrov zlata, bi bila na koncu leta naša računica negativna; kar nekaj let bi moralo miniti, da bi bili v plusu, ker bi morali najprej z rastjo cene pokriti začetno provizijo.
Srebro?
Namesto zlata zato vlagatelji v majhnih enotah raje kupujejo srebro, ker dobijo za isti znesek večjo količino. Je pa pri srebru ob nakupu treba plačati dvaindvajsetodstotni davek na dodano vrednost, ki ga pri zlatu ni treba plačati. Srebro ima tudi višjo začetno provizijo, deset do petnajst odstotkov, torej pri nakupu plačamo okoli petintrideset odstotkov od vrednosti srebra. Pri prodaji srebra, in tudi zlata, v fizični obliki pa sicer ne plačamo davka na kapitalski dobiček.
Kam pa svetujete razporediti denar tistim, ki imajo več privarčevanega denarja, denimo petdeset, sto, dvesto tisoč evrov?
Vsekakor bi za večje zneske in večje portfelje priporočal podobno razmerje - torej, sam zase bi del investiral v fizično zlato za zaščito, v surovine in dobra delniška podjetja za srednje tveganje, in del v kriptovalute za potencialno večji donos. Pri večjih portfeljih bi bilo mogoče smiselno pogledati tudi na trg nepremičnin - če seveda lahko ob rasteh na trgu v zadnjem letu, dveh še najdemo kje kakšno ugodno možnost.
Kaj pa je s cenami stanovanj v Sloveniji? Poleg cen surovin so namreč pred tem že poskočile cene nepremičnin v Sloveniji. Zakaj?
Da. Preden smo inflacijo začutili mi kot potrošniki, se je videlo, da je ta presežek likvidnosti, natisnjenega denarja šel v naložbe, investicije. Mi zdaj gledamo inflacijo pred našimi očmi na cenah stanovanj, vidimo jo tudi na delniških trgih in drugje.
Ta presežek kapitala je moral nekam iti. Zagon gradbeništva zadnje leto in pol v Sloveniji je neverjeten in, kot vidimo, se nekje gradi z večjo stopnjo kot ob koncu leta 2007. Ljudje so se ustrašili razvrednotenja denarja in so si rekli: »Bom pa še kaj pri hiši uredil, ali naredil energetsko fasado, ali kupil neko stanovanje, samo da nimam denarja na banki.«
Na slovenskih bankah pa imamo že nekaj časa posebno situacijo …
Da. Slovenci imamo ogromno denarja na bankah - čeprav zanj ne dobimo več nič. Da bi se denar lažje spravil v obtok, zdaj vidimo, da banke po celem svetu že uvajajo negativne obrestne mere. Varčevalec mora tako danes banki plačati, da mu hrani denar. A vedno, kadar je količina denarja na banki povečana, je vzrok negotovost, strah ljudi. Trenutno imamo Slovenci štiriindvajset milijard evrov v bančnih vlogah, štiri milijarde v vzajemnih skladih, tri milijarde v dodatnem pokojninskem zavarovanju.
Je smiselno zdaj vzeti denar iz banke?
Vsi pričakujejo inflacijo. Poleg tega so zdaj začele banke z negativnimi obrestnimi merami na depozite, da prisilijo ljudi, da dajo ta denar nekam drugam. Če sem dolgoročno zelo prepričan v tak razvoj, kot sem ga prej omenil, bi pa bil srednjeročno, za pol leta, leto, leto in pol, zelo zadržan. Lahko se namreč zgodi, da bi pred pojavom velike inflacije kratkoročno doživeli celo obdobje deflacije, da bo denar zelo močan.
Kajti ko začne cel sistem enkrat delati v to smer - da bi se ljudje denarja na banki znebili in bi ga morali nekam dati, čim prej kupiti delnice, nepremičnine, kriptovalute, ker cene rastejo - potem pa je precej velika verjetnost, da se bo zgodil kakšen manjši kolaps na trgu in bodo cene padle, vse lahko kratkoročno močneje zaniha navzdol.
Osebno mislim, da bi bilo v tem trenutnem obdobju še vedno pametno zadržati nekaj denarja. Ker dokler se ta spirala inflacije res konkretno ne zgodi, mislim, da še imamo nekaj časa. Zgodovina je že večkrat potrdila, da ko večina investira, je navadno na napačni strani - zato previdnost ne bo odveč.
Če danes sam še ne bi bil v investicijah, bi kupil nekaj fizičnega zlata, del bi zaupal v surovine in delnice, nekaj pa zagotovo tudi v kriptovalute, s preostalim delom premoženja pa bi malce počakal na strani. Sploh kriptovalute bi znale biti v teh trenutkih že zelo tvegane, ker se bližamo koncu rastočega trenda, smo trenutno v zadnji tretjini.
Tako da ni za pričakovati, če bo zdaj kdo kupil kriptovalute, da jim bodo cene rasle v nedogled. To ne pomeni, da nimajo perspektive; kratkoročno gledano se lahko vrednosti še precej povečajo, a se moramo zavedati, da tukaj rast spremljamo že več kot leto in pol in da v prihodnosti temu nekje sledi tudi padajoči, medvedji trend.
Katere kriptovalute svetujete?
Jaz bi se vsekakor držal tistih prvih kriptovalut, ki imajo zelo veliko tržno kapitalizacijo. Če gremo na spletno stran Coinmarketcap.com, vidimo, koliko se po kateri kriptovaluti pretaka denarja. Seveda ga je največ v bitcoinu, ethereumu … Če nismo strokovnjaki, izbirajmo med prvimi petimi do dvajsetimi kriptovalutami, ob tem pa tudi preverimo, kakšno uporabno vrednost imajo. Sam stavim veliko na tiste projekte, ki so že in še bodo prispevali k optimizaciji in napredku tehnologije, financ in denarja v prihodnosti.
Kaj menite o položaju dolarja in evra trenutno in v prihodnosti?
Vidim propad teh valut v papirnati obliki, ne vidim pa, da bi te valute izginile, bodo pa zamenjale obliko v digitalno, v naslednjih dveh do štirih letih. Mislim, da bo dolar tudi kot digitalna valuta ohranil primat svetovne valutne rezerve. Veliko berem o napovedih, da naj bi vse valute propadle, da bo ostalo samo še zlato in podobno. Sam nisem pristaš tovrstnih razmišljanj, saj moramo zelo realno oceniti, da propad denarja ne bo v interesu tistih, ki vodijo sistem. Da pa bomo naredili prehod v digitalno dobo, tudi prek centralnobančnih kriptovalut, to pa mislim, da je gotovo.
Kaj bi svetovali bralcem?
Sam sem poleg finančne ozaveščenosti zelo zagret za dobro in kakovostno življenje in energetsko neodvisnost. Zato svetujem, da si, kdor ima možnost, poleg finančnih investicij naredi tudi energetsko čim bolj učinkovito hišo, da ga stroški za ogrevanje in elektriko v prihodnosti ne bodo preveč bremenili. Svetujem tudi razmišljanje v smeri prehranske samooskrbe - da imate vrt, visoke grede ali rastlinjak, kjer si lahko pridelate lastno, zdravo in živo hrano. Saj nam dobro delo na področju investicij in denarja nič ne koristi, če nimamo hkrati tudi dobrega zdravja ter iskrenih in zadovoljujočih osebnih odnosov.
Tatjana Svete
* info@cresus.si; 051/306 213 (Matjaž Štamulak)
POT DO »CENEJŠEGA« ZLATA
Da se da z denarjem zaslužiti, vedo predvsem poznavalci kriptovalut. Strokovnjaki za trženje s kriptovalutami v ATONU nudijo svoje usluge: visoke obresti za denar, ki jim ga zaupate. Tako se vse več ljudi odloča, da svoje prihranke ali vsaj del njih pred zamenjavo za zlato za določen čas zaupajo ATONU. In z izkupičkom od transakcije kupijo zlato. Zaslužek s posojanjem denarja prinese toliko, da lahko kupite dvakrat več zlata, kot bi ga kupili z denarjem, ki ste ga posodili. In ne nazadnje lahko denar zamenjate za zlato kar v Ljubljani. Za natančnejše informacije in pomoč pri transakciji v Sloveniji lahko pokličete gospoda Gvida: 031/373 578.
MATJAŽ ŠTAMULAK
Matjaž Štamulak je podjetnik z osemnajstletnimi izkušnjami v finančnem svetovanju. Pridobljene ima vse z zakonom zahtevane licence, vezane na finančno svetovanje. Njegova predavanja in seminarje je obiskalo že več kot dvajset tisoč slušateljev. Predava na fakultetah, šolah, agencijah, podjetjih, raznih kongresih, finančnih dogodkih in gospodarskih zbornicah po Sloveniji. Opravil je tudi program za premoženjskega svetovalca na GEA Collegu. Je ustanovitelj izobraževalnega zavoda Inštitut za neodvisnost, ki skrbi za ozaveščanje in izobraževanje za miselno, finančno, energetsko ter telesno neodvisnost.
Za naročnike na revijo Misteriji nudi desetodstotni popust na vse svoje storitve. Več o njih na Cresus.si in Neodvisnost.si.
FOTO: Matjaž Štamulak (Foto Nataša Čampelj)
FOTO: En gram zlata v kriznih časih zadostuje za oskrbo družine za en teden. (Foto Nataša Čampelj)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20211215122219331
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
