OGLAŠEVANJE ŽIVIL OTROKOM: izkorišèajo mladost in neizkušenost
Živilska industrija po razliènih kanalih, kot so splet, televizija, družbena omrežja in oglasni panoji, vsakodnevno nagovarja naše najmlajše. Otrokom veèinoma tržijo živila z manj ugodnim prehranskim profilom, torej živila, ki niso primerna za vsakodnevno uživanje.
Otroci predstavljajo zelo ranljivo populacijo, saj so zaradi pomanjkanja znanja za kritièno vrednotenje oglasnih sporoèil lahka tarèa oglaševalcev živilske industrije, zato številne potrošniške in druge organizacije že vrsto let opozarjajo na pomanjkljivo regulacijo oglaševanja otrokom.
Tovrstno nagovarjanje namreè vpliva na njihove prehranjevalne navade, saj nanje poleg vzgoje pomembno vpliva tudi okolje. Okolje, ki spodbuja pogosto uživanje veèjih kolièin energijsko goste in hranilno revne hrane je tako eden glavnih vzrokov narašèajoèega trenda debelosti pri otrocih.
Èas je, da se EU zave problema in konèno pripravi zavezujoèa pravila.
Na ZPS so tudi preprièani, da je skrajni èas, da medijska vzgoja najde svoje mesto v osnovnošolskem kurikulumu. Otroci in najstniki namreè potrebujejo pomoè pri oblikovanju kritiènega in neodvisnega pogleda na oglasne vsebine.
Uravnotežena prehrana otroku zagotavlja vir energije in hranil za optimalno delovanje telesa, rast in razvoj. Za dolgoroèno zdravje je tako pomembno, da že kot otroci izoblikujemo zdrave prehranjevalne vzorce, saj so prehranjevalne navade, ki jih pridobimo v zgodnjem otroštvu pogosto enake tistim v kasnejših življenjskih obdobjih.
Samoregulacija ne deluje Da se stanje v Evropi, kljub prizadevanjem potrošniških organizacij še vedno ni izboljšalo, so pokazali rezultati najnovejše raziskave Evropske potrošniške organizacije (BEUC), v kateri je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Izsledki raziskave so zaskrbljujoèi, namreè naši otroci so preko razliènih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za živila z neustreznim prehranskim profilom.
Spomladi 2021 je pod vodstvom BEUC potekala raziskava na podroèju oglaševanja živil otrokom, v kateri je sodelovalo deset potrošniških organizacij iz držav èlanic EU, med njimi tudi ZPS. Zbrali smo 120 primerov trženja nezdrave hrane otrokom. Skupina strokovnjakov je nato izmed teh izbrala 81 primerov, za katere so menili, da kršijo zavezo EU Pledge. Od 81 pritožb, ki so jih predložili, jih je bilo le 14 (17 odstotkov) uspešnih, torej takšnih, ki naj bi resnièno kršile zavezo EU Pledge.
Rezultati raziskave kažejo na to, da zaveze živilskih podjetij k bolj odgovornemu trženju živil otrokom v praksi preprosto ne delujejo. Prehranska merila EU Pledge imajo prav tako preveè pomanjkljivosti ter so tako ohlapna, da še vedno dovoljujejo oglaševanje živil z veliko mašèobami, sladkorja in soli preko razliènih kanalov (konkretni primeri na povezavi):
Prehranska merila za kljuèna hranila so tako ohlapna, da še vedno dovoljujejo trženje živil z veliko mašèobami, sladkorja in soli.
Pravila EU Pledge veljajo le za otroške programe na TV, a otroci dokazano gledajo tudi druge vsebine, kot so oddaje v “prime-time”, športne oddaje ipd.
Pravila niso primerna niti za vse svet digitalnega trženja niti ne obravnava uèinkovito trženja v fiziènem okolju - kot je na primer na embalaži ali na oglasnih panojih - ki so jim otroci tudi izpostavljeni.
EU Pledge postopek pritoževanja je prepoèasen, netrasparenten in preveè prizanesljiv do ponudnikov.
Potrebujemo ambiciozna in zavezujoèa pravila BEUC je zato v okviru poroèila o raziskavi pozvala Evropsko komisijo, naj se ne zanaša veè na samoregulacijo in naj vendarle uredi trženje nezdravih živil otrokom na ravni EU. Potrebujemo zavezujoèa pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije in ki bodo vkljuèevala:
prepoved oglaševanja nezdravih živil po spletu, kamor spadajo tudi spletne strani živilskih podjetij in njihovi profili na družbenih omrežjih;
prepoved predvajanja oglasov na TV za nezdrava živila od 6. do 23. ure in ne zgolj v èasu programov namenjenim otrokom;
prepoved uporabe tržnih tehnik, ki privabljajo otroke s privlaènimi embalažami živil (npr. risani liki in maskote blagovnih znamk);
veljavnost pravil za otroke do 18. leta starosti.
ZPS nasveti za starše, kaj lahko naredimo kot starši, stari starši, odgovorni odrasli, da zašèitimo naše najmlajše?
Otroke nauèite kritiènega razmišljanja in predvsem bodite dober in odgovoren zgled.
Dostopa do neprimerih oglasih sporoèil jim ne morete prepreèiti. Lahko pa se o vsebini teh oglasih z njimi pogovorite.
Na njim primeren naèin jim pojasnite, zakaj nekatera živila niso primerna za vsakodnevno uživanje ter jim predstavite pasti prekomernega uživanja pretirano sladkih, mastnih ali slanih živil.
Èeprav izdelek s samo predstavitvijo nagovarja otroke, še ne pomeni, da je primeren za njihovo vsakodnevno prehrano. Naj obljube o vsebnosti vitaminov, mineralov ne zavedejo tudi vas. Pred nakupom živila preverite njegovo hranilno tabelo. Pri oceni prehranskega profila si lahko pomagate z mobilno aplikacijo Veš, kaj ješ?
Kuhajte! Naj bo vsaj en obrok na dan skupen. Otroke spodbujajte k uživanju doma pripravljenih obrokov iz nepredelanih, svežih in sezonskih živil. Prav tako jih vkljuèujte v proces priprave hrane.
Dodatne informacije:
Kaj je EU Pledge? To je samoregulativna prostovoljna zaveza evropske živilske industrije k bolj odgovornemu omejevanju oglaševanja živil otrokom. Do danes vkljuèuje 23 najveèjih podjetij, med njimi McDonald‘s, Coca Colo, Ferrero in Nestlé. Leta 2018 so vzpostavili t. i. mehanizem odgovornosti oziroma mehanizem reševanja pritožb, ki omogoèa javnosti, tudi potrošnikom in njihovim organizacijam, da se lahko pritožijo, kadar menijo, da so pravila in merila zaveze kršena. Veè informacij o EU Pledge: https://eu-pledge.eu/
OGLAŠEVANJE ŽIVIL OTROKOM: izkorišèajo mladost in neizkušenost
