Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20210926111134559

Silicij - mnogo več kot le mineral lepote torek, 5. oktober 2021 @ 11:45 CEST Uporabnik: Sonce V idealnem svetu bi vse potrebne minerale (in vitamine) dobili iz hrane, ki jo dnevno zaužijemo. Minerali imajo namreč zelo pomemben vpliv na delovanje živih organizmov, saj biokemijske reakcije v naših celicah brez njih ne morejo potekati. Če imate težave na primer s krhkimi kostmi in hrustancem, s šibkimi tetivami, srbečo kožo in kožnimi nečistočami ter težave z zobmi in dlesnimi, je zelo možno, da vam primanjkuje silicija. Znaki, da bi morali zaužiti več tega minerala, so tudi krhki in lomljivi lasje in nohti. Vloga silicija Silicij je tretji najbolj zastopan element v sledeh v našem organizmu. Ime »lepotni mineral« se ga je prijelo, ker poskrbi za prožnost kože (gladi gube) in drugih tkiv, skrbi pa tudi za lepši videz naših las in za zdravje nohtov. Vsekakor pa je vloga silicija v telesu mnogo večja od samo lepotne. Po 40. letu prične količina silicija v telesu upadati, kar vodi do zmanjšanja vitalnosti. Upad količine silicija je opaziti tudi pri ženskah po porodu, saj ga zarodek kar nekaj porabi za izgradnjo svojih organov in tkiv. Že skoraj od rojstva poslušamo, da je kalcij pomemben za kosti - to sicer drži, vendar kalcij sam po sebi ne zadostuje za izgradnjo močnih kosti. Pri njegovi resorpciji pomaga prav silicij, zato je za zdravje kosti zelo pomembno, kolikšna je telesna zaloga silicija. Kožo, lase, nohte in krvne žile silicij obnavlja posredno - preko povečane sinteze elastina in kolagena. Ni čudno, da se torej pomanjkanje silicija izkazuje predvsem v krhkih laseh in nohtih brez sijaja, krhkih kosteh in hrustancu ter ohlapnem vezivnem tkivu, šibkih tetivah. Težave, ki kažejo na pomanjkanje silicija so lahko tudi srbeča koža in težave z zobmi ter dlesnimi - v splošnem je torej znižan nivo silicija v telesu neposredno povezan s hitrostjo staranja. Ker se ga veliko nahaja v aorti (srce) in ker skrbi za prožnost žil, je tudi pomemben dejavnik za preventivo pred srčnimi boleznimi. Zanimivo je tudi to, da vpliva na modulacijo imunskega odziva, pozitivno pa lahko vpliva tudi na zmanjšanje prekomernega izločanja želodčne kisline in zgage. Ker dobrodejno deluje tudi na krvožilje, naredi ga namreč prožnejšega, silicij posredno vpliva tudi na znižanje krvnega tlaka. Glede na blagodejni učinek silicija na prej omenjena tkiva, ima ta mineral pomembno vlogo kot podpora pri boleznih, kot so osteoporoza, ateroskleroza, diabetes in bolezni srca. Osteoporoza po menopavzi Zdravljenje osteoporoze v menopavzi vključuje kombinacijo gibanja, prehrane, zgodnje diagnoze in ustreznega zdravljenja. Čeprav obstajajo številni dejavniki, ki prispevajo k zdravju kosti in uspešnosti terapij postmenopavzne osteoporoze, je silicij mineral, ki je vedno bolj prepoznaven kot bistveno hranilo za tvorbo in vzdrževanje zdravja kosti. In tudi v tem primeru je seveda preventiva veliko boljša od kurative. Ateroskleroza Preskrbljenost organizma s silicijem je pomemben dejavnik, ki vpliva na prožnost žil. Ne preseneča torej, da so pri nekaterih pacientih, ki trpijo za ateroskerozo, opazili osiromašene ravni silicija. Silicij in toksičnost aluminija Aluminij je kot element v sledovih prisoten v skoraj vseh živih bitjih. Že dolgo pa se zavedamo, da ima na žive organizme lahko zelo negativne učinke, če ga je preveč. Pri ljudeh in živalih povzroča motnje v rasti, hormonske in nevrološke motnje (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen …). Silicij ima pomembno vlogo pri zmanjšanju toksičnosti aluminija, saj silicijeva kislina reagira s kovinskimi ioni (aluminijem) in tako zmanjša njegovo absorpcijo v prebavilih ter poveča njegovo izločanje iz telesa. Absorpcija - zakaj je tako pomembno, kakšen silicij uživamo? Anorganskega (mineralnega) silicija naše telo ne more »spremeniti« v organski silicij, ki je biološko razpoložljiv in biološko aktiven. Ta oblika je namreč prebavljiva, soli ali kisline ter koloidne oblike pa se težko absorbirajo - težje namreč premagujejo našo črevesno bariero. Razlika je ogromna, saj se koloidnega silicija absorbira okoli 3 %, organskega pa vse do 70 %. Biološko dostopen silicij najdemo v hrani, bogati s prehranskimi vlakninami, polnozrnatih žitaricah, zelenjavi, sadju in pivu. Kolagen in silicij? Kolagen je gradnik vezivnega tkiva v telesu, v visokih koncentracijah pa ga najdemo v hrustancu, vezeh, kitah, kosteh, zobeh, koži, laseh in nohtih. Ta podatek ne preseneča, saj je za tvorbo samega kolagena bistvenega pomena prav silicij, zato se seveda nahajata na podobnih mestih. Ko smo mladi, imamo naravno višjo vsebnost silicija (in s tem tudi kolagena), kar se odraža v čvrsti koži in prožnih sklepih. Mladi ljudje zato nimajo gub in težav s sklepi, vendar začne po 25. letu količina kolagena v telesu upadati. Zato je smiselno v našo prehrano dodati silicij v obliki prehranskega dodatka, ki bo med drugim pripomogel tudi k tvorbi kolagena. Hrana, ki jo dandanes uživamo, je vedno bolj revna s hranili - med drugim tudi s silicijem. Težav, ki jih pomanjkanje tega pomembnega minerala prinese, pa je zmeraj več. Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net