Pogosto pravimo, da ljudje že desetletja nosijo odpadke v naravo, že desetletja pa jih drugi odnašamo iz narave. Govorimo seveda o divjih odlagališčih in čistilnih akcijah, ki jih v zadnjem času vse pogosteje nadomeščajo smetenje in plogging. V zadnjih desetletjih se je spremenilo veliko.
Od leta 2018 tretjo soboto v septembru poteka akcija Očistimo svet, v kateri smo sodelovali tudi Ekologi brez meja ter po uspehih v 2010 in 2012 rekli ‘še zadnjič’. Lani pa smo v mreži Let’s do it! prvič pometli pred svojim pragom in nastala je globalna digitalna čistilna akcija.
Že res, da okoljevarstveniki ne nosimo odpadkov v naravo, se pa moramo tudi mi posipati s pepelom, ko pride do polnih e-nabiralnikov in z aplikacijami natlačenih pametnih naprav.
Kako lahko sodelujete?
Očistimo pametne telefone - Odstranite vse aplikacije, ki jih več ne uporabljate oz. po njih posežete le redko. Bodite iskreni in pogumni! Aplikacije, ki jih ne uporabljamo, prav tako porabljajo energijo. Imejte nameščene le tiste aplikacije, ki jih resnično uporabljate - vaš telefon vam bo hvaležen. Na desetine GB pa boste prihranili z izbrisom nepotrebnih in dupliciranih fotografij in videoposnetkov.
Očistimo računalnike - Izbrišite nepotrebne in podvojene datoteke. Razvrstite fotografije ter pobrišite podvojene in zamegljene. Arhivirajte pomembne datoteke.
Očistimo e-poštne naslove - Filtrirajte pošto glede na datum in arhivirajte najstarejša sporočila. ODJAVITE se od vseh e-novic, ki jih ne prebirate. Posvetite se dolgim e-konverzacijam - ohranite najnovejše sporočilo in pobrišite vse ostalo.
Kako naprej - razmislite, kako zmanjšati količino poslane e-pošte - raje uporabljajte virtualne sodelovalne platforme (Ekologi brez meja uporabljamo npr. Slack in Trello). Najpomembnejše datoteke shranite v oblak, da lahko do njih neovirano dostopate z različnih naprav. Prenehajte s pošiljanjem ‘ok’ in ‘hvala’ mailov. Razmislite, preden se odločite za varnostno kopiranje datotek - ali boste res vse še potrebovali? Ni nujno, da čez sedem let vse prav pride!
Zakaj se sploh ukvarjamo z digitalnim onesnaževanjem?
Nekaj spodbujevalnih dejavnikov v obliki številk:
Rudarjenje kriptovalut porabi več energije kot celotna Nova Zelandija v enem letu.
Z energijo, ki je potrebna za povprečno dnevno predvajanje video vsebin (2 ur/dan), bi lahko z električnim skuterjem prevozili tudi do 3000 km.
Google dnevno porabi 15,616 MWh energije, kar je več od proizvodnje ameriškega jeza Hoover. S to energijo bi zadovoljili dnevno potrebo enega milijona prebivalcev.
Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot jo trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. S klikanjem, scrollanjem in pretakanjem vsebin prispevamo k 870 milijoni ton CO2 izpustov.
Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Z osveževanjem, branjem in odgovarjanjem na službena sporočila porabimo več kot 3 ure dnevno oz. 5, če štejemo še vso zasebno komunikacijo. Ukvarjanje z e-pošto nam tako vzame 23 % delovnega časa, kar je več kot 20 tednov letno!
Pogosto pravimo, da ljudje že desetletja nosijo odpadke v naravo, že desetletja pa jih drugi odnašamo iz narave. Govorimo seveda o divjih odlagališčih in čistilnih akcijah, ki jih v zadnjem času vse pogosteje nadomeščajo smetenje in plogging. V zadnjih desetletjih se je spremenilo veliko. 
