Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20201104185915281

Sterilizacija živalskega sveta nedelja, 14. februar 2021 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Sterilizacija domačih živali je izziv, za katerega smo kot človek - duh, pogostoma poklicani, da ga primerno in dovolj modro premostimo. Vsakdo, ki vzgaja živali, pa najsi bodo to živali, ki nam delajo družbo, ali so namenjene za delo na polju, se bo kmalu srečal z vprašanjem velikega števila potomcev ali z vihravostjo, silovitostjo živali moškega spola, ki so namenjene delu na polju (govedo, konji). Obenem pa se bo pojavilo tudi vprašanje ali kar moralni problem, in sicer, ali je dobro ali slabo sterilizirati živali. Najprej si poglejmo bolj subtilni aspekt sterilizacije. Brez dvoma je vsaka žival postavljena v zelo precizno razvojno pot in proces, ki se odvija skozi posamezno bitje, ki je še kako povezano s svojim Skupinskim Jazom in Skupinsko Dušo. Z besedama Skupinski Jaz imamo v mislih duhovni Princip, ki vlada vsem živalim iste vrste, ki so na Zemlji živele v preteklosti, ki živijo sedaj in ki bodo še živele v prihodnosti. Skupinski Jaz je zatorej zelo, zelo visoko duhovno bitje, je pravo Bistvo živali in on je tisti, ki se razvija v času, vse dokler se ne bo nekoč individualiziral do te mere, da bo kot proces višje zavesti spustil kapljico sebe v vsako živalsko bitje na Zemlji. Ko se bo to zgodilo, se bo žival povzdignila na človeški nivo. Skupinska Duša pa pomeni duševni Princip, ki je vezan na občutke, izkušnje, na čutenje, strahove, poželenja, itd., ki jih nosi v sebi vsaka žival. Ta Skupinska Duša se manifestira z instinktom, kar pomeni znati napraviti nekaj, kar se ni nikoli učila početi. Pomislimo na instinkt, ki vlada in vodi žival v trenutkih kotenja, valjenja in hranjenja, zaščite mladičev ali na migracijo ptic. Instinkt reprodukcije je najmočnejši instinkt vsake živali. Namreč, ko žival izgubi sposobnost reprodukcije, bo kmalu zatem poginila, kar pa ne velja za človeško bitje, saj se bodo človeške življenjske moči, ki so poprej služile procesom reprodukcije, v tretjem življenjskem obdobju preoblikovale v moči modrosti. Kakšen naj bi bil zatorej naš odnos in odločitev glede sterilizacije udomačenih živali? Sterilizacija je duševni problem, sfera duše pa je pod domeno zakona karme. Brez dvoma si ustvarjamo karmo, torej odgovornost, zakaj smo dali žival sterilizirati, čeprav smo operacijo prepustili živinozdravniku. Ravnokar omenjena negativna usoda ni poravnana skozi dejstvo, da za žival skrbimo skladno z njenimi instinkti. Tudi v primeru, da odstranimo ali celo ubijemo ravnokar rojene živali, si vsekakor ustvarjamo negativno karmo. Glede majhnih živali, na primer muc, bo še najbolj primerno, da pustimo mater muco z mladiči zunaj hiše, če seveda ne živimo v bloku. Mati muca jih bo zaradi varnosti morda odnesla še dlje od hiše, kar ne pomeni, da smo mlado mačjo ali pasjo družino povsem zapustili, čeprav že na samem začetku njihovega življenja nismo prevzeli skrb za njih. Le prepustili smo jih naravi. Nekaj podobnega počnejo vse živali, saj na začetku za mladiče resda skrbijo (tudi mi bomo lahko matere mladičev po potrebi še vedno hranili), potem pa jih pustijo, da se od družine odmaknejo ali jih morajo celo nagnati. Poglejmo si zajkljo. Instinkt jo vodi k temu, da si populi veliko dlak zato, da mladičem pripravi nekakšno gnezdo v obliki hiške. Potem, ko le-ti malce odrastejo, pa jih mati poje, če se pravočasno ne oddaljijo iz gnezda. Ljubezen ali okrutnost ali enostavno instinkt? Kaj pa velike živali, kot so osli, konji, govedo? Prepričani smo, da je bistveno, da prosimo in razložimo Skupinskemu Duhu, na primer udomačenega osla, da bomo žival, za katero skrbimo, kastrirali zato, da ji malce oslabimo moči instinktov, saj se bo z večjo lahkoto učila dela na kmetiji in bomo z njo lažje upravljali in jo vodili. Ob koncu prošnje se Skupinskemu Duhu še zahvalimo za njegovo in njeno žrtvovanje. Najstarejšega osla na kmetiji ali v hlevu bomo pustili celovitega in ga ne bomo kastrirali, saj se bo le na tak način skozi njega nadaljevalo delovanje moči reprodukcije, torej Skupinskega Jaza oslov. Glede na to, da je poseg kastracije za žival zelo občutljiv, tako s fizičnega kot tudi z duševnega vidika, je pomembno, da omenjen proces zaščitimo s primernim jutranjim Blagoslovom. Enako velja tudi za žival, ki bo tistega dne sterilizirana. Živinozdravnik, ki zaupa in pozna moči komplementarne medicine, vam bo po vsej verjetnosti priporočil, da boste živalim, ki bodo še istega dne operirane, dali v usta štiri kapljice Bachovega Rešilnega zdravila. Žival bomo pred operacijo tudi temeljito očistili. Po operaciji pa nadaljujemo še vsaj štiri dni z Rešilnim zdravilom in s sonaravnimi pripravki za boljše celjenje ran. Za konec ne bo odveč poudariti pomen zdrave duševne drže vseh oseb, ki sodelujejo pri ali v procesih sterilizacije živali. Gojili naj bi občutke hvaležnosti do živali in njenega žrtvovanja za naše želje in potrebe. Na tak način si z vzgojo živali ne bomo ustvarjali negativne karme. Franc Božjak Komentarji (0) www.pozitivke.net