Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20200616123514388

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti torek, 16. junij 2020 @ 12:35 CEST Uporabnik: Sonce Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti. Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja. Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd. V Sloveniji smo v 2019 prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu  ter povezave le-teh z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti. Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih Večina (76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 %) in fizičnem nasilju (43%) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni  motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva. Obremenjujoči dogodki pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo  v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni - npr. depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr. glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd. Ker gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru. Vendar pa zavedanje in razumevanje sama po sebi nista dovolj. Zelo smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu  in njihovim družinam. Več podatkov je na voljo v kratki publikaciji Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti Več o raziskavi: Raziskava je potekala leta 2019. Končni vzorec je sestavljen iz 4.939 anket. V vzorcu je malo več žensk (50,9 %) kot moških (49,1 %). Povprečna starost je 47 let. Od udeležencev jih ima 43,9 % največ poklicno izobrazbo, 31,0 % strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25,0 % višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Raziskava je del Ciljnega raziskovalnega projekta “Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti” (št. V5-1712). Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje. Nosilna institucija: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (Metka Kuhar - vodja projekta, Nina Mešl) Soizvajalec: NIJZ (Helena Jeriček Klanšček, Gaja Zager Kocjan, Zalka Drglin, Ada Hočevar Grom) Video predstavitev je dostopen na naslednji povezavi (youtube). Komentarji (0) www.pozitivke.net