Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20200109180713993




Skrb kot nasilje

četrtek, 2. april 2020 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Ko slišiš: »Za otroke gre!« ali: »Poiščimo rešitev v največjo korist otroka!« se moraš prijeti za pištolo … Nekoč so govorili o ženskah: »Dame imajo prednost!« ali: »Revici je treba najti moža, da bo poskrbel zanjo!« Ne eno ne drugo ni pomenilo nič dobrega …

Odkar nimajo več prednosti, imajo ženske več možnosti; zdaj bodo npr. celo upodobljene na semaforjih. In odkar jim je dovoljeno skrbeti zase, je za njih nekoliko bolje poskrbljeno. Sicer jih mnogi moški še vedno smatrajo za nekakšne samodejne švicarske nožke (nožnice), ki so včasih samovoljni in jih je treba potolči po robu mize, da spet delajo. A zdaj je to vsaj na papirju kaznivo; tu in tam je kdo zaradi takšnega ravnanja celo kaznovan …

Otroci so trenutno preveč zaposleni s prihodnostjo, da bi se ukvarjali s sedanjostjo … Zaenkrat se v policaje še ni pognal roj mladoletnih feministk in sufražetkov, da bi jih kdo pričel jemati resno, zato odrasli še vedno odločajo, kaj je najbolje zanje. Njihov vpliv na javni prostor je omejen na rolkanje po trgih in omamljanje v parkih …

Kar se tiče ljudi s posebnimi izzivi, pa se o njih še vedno pogovarjamo kot o predmetih. Starši (v primeru starcev otroci) imajo do njih pravico, če se ji odpovedo, pa družba te 'predmete' nekam uskladišči, dokler jim ne poteče rok trajanja. Od tega, da bi zaprli ulice in zahtevali, naj jim kdo prisluhne, smo še svetlobna leta daleč …

Nihče jih nič ne vpraša. Sprašuje se skrbnike, negovalce in vodje človeških skladišč. Če skušajo sami kaj povedati, jim nihče ne prisluhne. Kot da imajo kugo in zboliš za posebnim izzivom, če vdihneš zrak, ki so ga oni izdihnili … In če kdo reče, da jim je treba dati možnost odločanja o lastnem dejanju in nehanju, skrbniki, negovalci in vodje človeških skladišč po njem takoj vsujejo ogenj in pepel …

Iz knjige Skrb kot nasilje, ki jo je napisala Darja Zaviršek (ta kolumna pa je njena recenzija, ki je ušla izpod nadzora), je jasno, zakaj: ker skrb nudi skoraj neomejene možnosti za nasilje. Zakaj bi se človek trudil z izgradnjo begovarne kleti za eno hčer in tvegal zapor kot Fritzl, če lahko več sto hčera zapre v že postavljen grad z obzidjem, dobi od države denar, da jim preprečuje pobegniti, in tvega kopico priznanj za človekoljubje? Poskrbeti mora le za kontracepcijo, splav ali pa novorojenčke pokopati pod tlakovce …

Gary Yourofsky, borec proti živinoreji, je lepo rekel: »Če obstaja možnost izživljanja, se bo vedno našel nekdo, ki se bo izživljal.« Posnetek njegovega predavanja je vseboval posnetke skritih in nadzornih kamer, ki so ujele živinorejce med nezaslišanim izživljanjem nad živalmi iz golega veselja do trpinčenja. (Po njegovi zaslugi sem se začasno poskusno odpovedal mlečnim izdelkom in kmalu presenečen ugotovil, da jih sploh ne pogrešam.) Splet je poln takšnih posnetkov. Je pa malo posnetkov iz gradov, razen potem, ko je 'živina' že izseljena …

Prav tako je malo posnetkov družinskega življenja s skrito kamero. Obstaja jih sicer neskončno mnogo z 'odkrito' kamero za albume ali Instagram. A če se kateri član odloči na skrivaj posneti resničnost pod to navidezno krasoto, so posnetki praviloma bolj primerni za policijo in tožilstvo … Fritzl ni imel pojma; pravi nasilneži znajo isto početi brez kleti …

Še huje; kot ugotavlja Darja, znajo pravi nasilneži isto početi brez nasilja. Skrb je oblika nasilja. Otroka lahko zakleneš, zapreš ali pa mu s prijaznimi besedami in dejanji vtepeš v glavo, da je zanj najbolje, če ti misliš, govoriš in delaš namesto njega, on pa misli, govori in dela, kar mu ti rečeš. Do pubertete to gre, potem pa kakor pri kom. Če ima tvoj otrok posebne izzive in si mu dosledno opral možgane, lahko to počneš vse življenje (in če s tem namenom postaneš njegov osebni asistent, dobiš za to od države celo plačo) …

Dom ali ustanova … Kakšna izbira, a? …

Kdor ima motnje vedenja in čustvovanja, se lahko znajde v zaporu … Kdor ima motnje vedenja in doživljanja, prispe v norišnico … Kdor ima motnje vedenja in mišljenja, pristane v zavodu 'za prizadete' … Kdor ima samo motnje zaznavanja ali gibanja, je lahko na svobodi … Kaj nam to pove? Če se ne vedeš sprejemljivo, boš končal za zidovi …

Darja Zaviršek se ne vede sprejemljivo; njeno življenjsko delo je biti megafon ljudi, ki jih nihče noče slišati … Ženska je, pametna je, glasna je, pa še skuštrana povrhu … Verjetno si jo marsikateri strokovnjak, ki dela za zidovi, zamišlja v vlogi ujetnice v svojem gradu; kaj bi ji lahko počel …

O zaporih se v omenjeni knjigi sicer ni razpisala, a zapori kot osnovni tip izločevalnic neobvladljivega prebivalstva bi si tako ali tako zaslužili svojo knjigo. Pazniki v zaporih se lahko izživljajo; v to ne dvomi nihče. Z zaporniki malokdo sočustvuje, ker so sami krivi, da so zaporniki. Pomanjkanje ljubezni je bilo krivo, da so zašli na kriva pota in pristali v zaporu. Zakaj se nam zdi, da bo še bolj temeljita odsotnost ljubezni učinkovito zdravilo, ki jih bo vrnilo na pravo pot? Ni, ker ne more biti … Vemo, da zaprtost sama po sebi prav nič ne koristi ne njim ne njihovim bivšim in še manj bodočim žrtvam. In vendar jo družbe širom sveta podpirajo. Zakaj? Ker se 'navadni' ljudje v mirnodobnem času ne morejo izživljati nad sovražniki ljudstva, to iskreno privoščijo paznikom, sovražnikom ljudstva pa privoščijo trpljenje …

Tudi pazniki, ee, varuhi v norišnicah si lahko dajejo duška. Tudi z norci nihče ne sočustvuje; o njih večina ljudi noče niti misliti. Tudi njih naj bi strokovna odsotnost ljubezni in topline pozdravila, v resnici pa jih strokovna prisotnost zdravil in pravil naredi še bolj odtujene in dostopne za nasilneže med strokovnjaki znotraj zidov. Vezanje, osama, mrzla voda, udarci; poniževanje, zmerljivke, grožnje, laži; slačenje, naslajanje, otipavanje, posilstva – nič jih ne pozdravi … Čeprav mnogi niso nikomur skrivili lasu na glavi, so obsojeni na dosmrtni zapor brez možnosti izpustitve. En sam norec za zidovi preživi toliko časa kot sto povprečnih zapornikov skupaj (ni hec) …

Kaj šele lahko počnejo 'pazniki' v zavodih za ljudi z motnjami v duševnem razvoju in z oviranim gibanjem? Nekateri 'zaporniki' tako ali tako ne morejo govoriti, preostalim pa nihče ne verjame … O duhovnikih se govori. Duhovnike se toži. Nisem pa še zasledil primera, da bi gojenci takšnega zavoda koga od zaposlenih obtožili telesnega, duševnega ali spolnega nasilja. A kot v primeru krav, svinj in kokoši to seveda ne pomeni, da do nasilja ne prihaja – ker lahko … Tekom življenja je posiljena vsaka tretja ženska in vsak sedmi moški. Koliko je torej žensk in moških z motnjami v duševnem razvoju in z oviranim gibanjem, ki tekom življenja niso bili posiljeni? …

Nasilje nad begunci je prvi vseevropski ljudski šport. Z njimi lahko policaji, vojaki, pazniki v azilnih zaporih in koncentriranih taboriščih, po novem pa očitno še paravojaki, počnejo malodane kar hočejo. Po zaključku uradnih nasilnih postopkov se jih lahko lotijo stanodajalci, delodajalci in naključni mimoidoči z neuradnimi … Njihove zgodbe piše življenje. V knjigah se bodo znašle čez nekaj let …

In potem je tu edina vseobsegajoča tlačiteljska ustanova, edina, ki ji ne uide nihče od nas – šola. Šolstvo najprej dosledno loči Rome in neveljavne (invalidne) otroke od ostalih. Zaposleni v šolah s prilagojenim programom se imajo možnost znašati bolj, kot tisti v navadnih šolah. Zakaj? Preprosto: ti otroci so bolj ranljivi in potrpežljivo goltajo krivice, njihovi starši pa so v povprečju bolj brezbrižni, ker iz njih nikoli nič ne bo; zakaj bi se torej ubadali z njihovim šolanjem.

Vem, kaj govorim, ker sem bil zaposlen v obeh vrstah šol. Ko sem v prilagojeni šoli prijavil vztrajno duševno nasilje učiteljice nad učenko, sem za zaposlene tudi sam postal neveljaven … Njihov izgovor je bil, da poniževalne izjave, ki sem jih navedel v prijavi, niso nič takšnega, ker jih vsi ves čas govorijo vsem otrokom … Dober izgovor, a?

Če izvzamemo usajanje in ustrahovanje, je poslanstvo učiteljev, da celotnemu prebivalstvu temeljito operejo možgane. Z izjemo branja, pisanja, računanja in kakšne veščine nas naučijo malokaj, kar nam kasneje v življenju pride prav; razen pri križankah in ko pomagamo zdelati šolo svojim otrokom … Že pri branju, pisanju in računanju se zatakne. Koliko ljudi res razume, kar so prebrali? Koliko jih zna razumljivo napisati, kar želijo povedati? Koliko jih zna računati za potrebe družinskega računovodstva in malih hišnih popravil? … Ne, šola je namenjena skoraj izključno pranju možganov.

Manj motenj vedenja imaš, bolj dolgo hodiš v šolo. Dalj kot se šolaš, bolj si dresiran. In najbolj vzorni dobijo za nagrado v roke oblast: nad učenci, delavci, občani, državljani … in nad zaporniki. Krog nasilja je sklenjen in se vrti …

… Če le ne bi iz njega štrlele kuštrave glave raznih Darij Zaviršek, Elen Pečarič in Svetlan Makarovič, ki ga vztrajno zatikajo za resnico, pravico ali lepoto! …

Gregor Hrovatin

Vir: za-misli.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20200109180713993







Domov
Powered By GeekLog