Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20191212194942759

Zdravje in bolezen 1.del sobota, 14. december 2019 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Uvod Razmišljanje o zdravju in bolezni rodi vprašanja, ki se jim ne moremo izogniti. Na primer, kako živeti, da bomo zdravje vzdrževali in ga znali vedno znova tudi pridobiti? Zakaj zbolimo, kje so pravi, resnični vzroki izgube zdravja? Kako bolezen prepoznati, sprejeti in jo preseči, premostiti? Kdaj so simptomi odsev izgube zdravja, kdaj pa pokazatelji postopnega pridobivanja zdravja? Do kod je nek življenjski proces patološki, od kod naprej pa fiziološki, in nasprotno? Še bi lahko naštevali in se spraševali, toda če si želimo na ravnokar zastavljena vprašanja zadovoljivo odgovoriti, se bomo morali dodobra spoznati tudi skozi značilnosti in zakonitosti štirih dimenzij ali ravni bivanja. Znanje, védenje ali poznavanje, ki ga bomo skupaj odkrivali skozi branje knjige, nam bo lahko služilo za spoznavanje sebe kot celote, razumevanje globljega pomena zemeljskega bivanja, pri iskanju pravih in manj poznanih večplastnih vzrokov odmika od zdravja in prijemov, tretmanov za doseganje ravnovesja. In ne nazadnje, učili se bomo pridobiti voljo po spremembi. Verjamem, da nas je izguba zdravja že kdaj presenetila, da nas je bolezni, trpljenja in smrti vsaj malce strah, da prenekatere vzroke odmika od harmonije ali neravnovesja vseh štirih dimenzij bivanja, še vse premalo poznamo. A vendar se lahko tudi tega naučimo, kot se lahko naučimo premagovanja mnogih, ravnokar omenjenih strahov. Zakaj zbolimo in česa se skozi procese izgube in doseganja zdravja učimo, kaj postajamo, kakšne moči izgrajujemo? Globlje kot pademo, se od harmonije in sozvočja oddaljimo, večjo pomoč potrebujemo, zato bodo tudi večje novo pridobljene moči duha, harmonije duše in organizacije vitalnosti ali eterske ravni življenja, a le v primeru, da bomo omenjene procese zmogli tudi uspešno izpeljati. Zato ne bo tako pomembno biti vedno zdrav, temveč postati sposoben znova in znova ozdraveti ali si pridobiti ravnovesje. Koliko časa dnevno namenjamo telesnemu in umsko-čustvenemu počitku, sprehodu, telesni vadbi, pripravi, zaužitju in prebavi bolj zdravih jedi, meditaciji, zahvali in priporočilu ali prošnji za pomoč, branju svetih spisov? Se kdaj pa kdaj vsaj za hip ustavimo, umirimo, izklopimo neprestano delujoči um in si odpočijemo ob pogledu na mineralni, še posebno pa na rastlinski in živalski svet? Se nam zdi, da smo preveč zaposleni, polni zastavljenih ciljev, projektov in da bi doseganju eterske obnove, duševne harmonije in notranjega miru morali namenjati več časa? Če bo naravnanost delovnega hitenja trajala le nekaj dni ali tednov, se bomo z nekaj truda in volje po spremembi še zmogli vrniti na pravo pot bolj zdravega in osmišljenega življenja. V kolikor pa bomo ves čas ali vse moči dnevne budnosti mesece in leta porabljali za fizično, predvsem pa za čustveno - umsko delo, potem se bo iz procesov prezaposlenosti naša duša zelo težko izkopala. Njene navade, odvisnosti ali nesvobode bodo potihoma in postopoma dodobra zagospodarile v nas kot celoti. Za dušo je dan prekratek, predvsem zaradi številnih, ne vedno tako zelo pomembnih želja in ambicij. Kako se torej varno odločati, kaj je trenutno pomembno in potrebno izpeljati, da bo prav in pošteno do nas samih in sobivajočih? To nam bodo omogočale moči razsodnosti, zdrava ali bolj modra življenjska filozofija in notranji glas, ki nas varno vodi skozi vse življenjske izzive, če mu le želimo, zmoremo ali hočemo prisluhniti. Omenjene moči, sposobnosti, že kar vrline, ki jih bo potrebno pridobiti, bodo rdeča nit celotne vsebine. Zemeljsko življenje je namreč preveč dragoceno in pomembno poslanstvo, priložnost, celo milost, da bi tako zlahka, hitro in neodgovorno pregoreli, preminili. Moči intelektualizacije bodo vedno večje, informatika je resda pripravila pogoje vrtoglavega znanstveno-tehnološkega napredka, obenem pa povzročila mnogo ovir pri odkrivanju človeka kot celote, sončnega sistema, predvsem pa pomena zemeljskega bivanja. Od tu tudi misel: »Preučuj celico in spoznal boš sončni sistem, opazuj sončni sistem in razumel boš delovanje in globlji pomen celic, tkiv, organov, organskih sistemov, človeka, Zemlje in vseh njenih svetov.« Prerasli smo obljube in pričakovanja čudežnih zdravil, napitkov, eliksirjev zdravja, ki v naravi ne obstajajo kot taki. Vedno več nas je in vedno več bo takih, ki se zavedamo, da smo za svoje in za zdravje matere Zemlje odgovorni predvsem sami. Popolnega blagostanja v vseh pogledih tukaj na Zemlji ni. Duhovni razvoj ali razpiranje zavesti in duševna prevzgoja, omogočata in zahtevata tudi ovire, izzive v obliki bolezni, nesreč, naravnih katastrof, težav v procesih šolanja, partnerstva, starševstva in/ali v medosebnih odnosih. Spanja, počitka, izgovarjanja in odlašanja na jutri, torej ni. Zaspance pa kaj hitro predrami nova preizkušnja, nov izziv ali možnost… Ne pozabimo, da je bolezen povsem naš, individualni proces čiščenja, obnavljanja, strukturiranja, reorganiziranja, plemenitenja in ozaveščanja. Zato ne bodimo trdosrčni do svojega telesa. Lahko si priznamo, da smo kot človeštvo skorajda vse bitke v obliki onesnaženosti okolja, pomanjkanja pitnih voda, gensko spremenjenih poljščin, elektrosmoga, raznoraznih odvisnosti, kopičenj orožja za nekajkratno uničenje človeštva, tako rekoč že izgubili, vojne pa še zdaleč ne. Za končni uspeh se bo potrebno še kako potruditi, tako znanost kot tudi »neznanost«, a z roko v roki in s skupnimi močmi v mislih, besedah, predvsem pa v dejanjih, skozi prenovo znanj in poznavanj o človeku in pomenu tukajšnjega bivanja. V nasprotnem primeru se nam bodo moči Narave morale zoperstaviti. Pa ne zato, ker bi hotele človeka omejevati v razvoju, razpiranju zavesti, temveč zato, ker se bodo ščitile pred našim nerazumnim delovanjem. Se vam ne zdi, da se nekaj podobnega že dogaja? Pot, ki jo nakazujemo, ni lahka, temveč ena izmed zahtevnejših. Ne pozabimo, da nas okrepijo ravno bolj zahtevne teme, naloge in življenjski izzivi, a le v primeru, da smo jih sposobni razvozlati, se skozi njih česa naučiti, jih preseči in se kot celota tudi spremeniti na bolje. Vem, da boste izzivu kos, če ne danes pa jutri. Vse ob svojem času. Vsaj začnimo in ne čakajmo križem rok, kajti obstajajo tudi času in obdobju primerne moči, ki nas bodo pripravile na razumevanje procesov rojstva, življenja, bolezni in telesne smrti. Nekaj tega bo prinašala tudi vsebina, ki jo ravnokar berete. Verjamem, da se bo našlo za vsakega nekaj, da boste pri opazovanju, obravnavi in tretiranju sebe, bolnikov, pacientov, zdravljencev, odslej še bolj budni, previdni, preudarni, dovolj ozaveščeni, predvsem pa učinkoviti. Ste pripravljeni, da brez predsodkov in dovolj svobodno skupaj zagrizemo v eno izmed ne najbolj poznanih in ravno zato nedozorelih jabolk? Pa začnimo! Se nadaljuje Franc Božjak Komentarji (0) www.pozitivke.net