Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20191208115240489

Slovenščina je jezik pračloveka petek, 13. december 2019 @ 05:02 CET Uporabnik: Sonce Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si Spoznanja iz knjige, prepovedane in skrite 416 let Knjiga Kraljestvo starih Slovenov priča, da smo potomci najbolj bojevitih ljudstev. Smo potomci najstarejšega Noetovega sina Jafeta. Povsem drugače, kot nas učijo v šolah, da smo narod kmetov brez pomembne lastne zgodovine. Ta pa je del duševnega zdravja naroda. A v šolah nas učijo napačne, ne pa naše prave lastne zgodovine. Je potem zgolj naključje, da smo po številu samomorov v svetovnem vrhu?« Tako modruje slovenski pisatelj, prevajalec, založnik in raziskovalec Peter Amalietti. Nedavno je prevedel in izdal knjigo Kraljestvo starih Slovenov. Napisana je bila leta 1601. V njej je opis še najbolj nepotvorjene zgodovine Slovencev oziroma Slovenov. Tako so nas imenovali do pokristjanjenja. Knjigo Kraljestvo starih Slovenov je napisal Mauro Orbini, dubrovniški dominikanski opat, zgodovinopisec in prevajalec. Z vidika tega, kakšno zgodovino sedaj učijo otroke v šolah, se zdi, da so učitelji dokaj nevedni; res pa je, da so knjige, kot je Kraljestvo starih Slovenov, skrivali pred ljudstvom in jih zapirali v tajne, težko dostopne knjižnične oddelke. Knjigo je dve leti po izidu, leta 1603, prepovedala inkvizicija. Pri nas se zanjo ni vedelo. Torej nam je bila skrita do prevoda v slovenščino, do leta 2019. »Na varnem« je bila štiri­sto šestnajst let. Zakaj vas je knjiga tako prepričala? Zgodovina Dubrovčana in mljetskega opata Maura Orbinija, ki je prvič izšla z naslovom Il Regno di Slavi, opisuje izvor skoraj vseh ljudstev, ki so govorila staroslovensko. Opisuje tudi njihova številna in različna zavojevanja v Evropi, Aziji in Afriki, razvoj njihovih kraljestev, njihova starodavna verovanja in obdobje njihovega pokristjanjenja. Ime (stari) Sloveni je sorazmerno mlado in naši predniki so pred tem imeli številna druga imena, kot lahko preberete v tej knjigi. Vsa staroslovenska ljudstva so govorila en sam samcat jezik in prav to je kronski dokaz, da vsa izvirajo iz istega rodu, namreč Jafetovega, najstarejšega Noetovega sina. Zato lahko zgodovini naših prednikov sledimo od časa po zadnjem vesoljnem potopu, kar stori tudi Orbini. VATIKAN JE KNJIGO PREPOVEDAL Zakaj je bila knjiga prepovedana? Knjiga je izšla leta 1601 v Italiji z dovoljenjem inkvizicije. A že dve leti za tem jo je Vatikan dal na seznam prepovedanih knjig. V tem smislu je bila pri nas prepovedana do zdaj, dokler je nisem jaz izdal. Hrvati so celotno knjigo izdali leta 1999. Edina slovenska knjižnica, ki ima ta prevod, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Knjigo so leta 1968 prevedli in izdali tudi v Beogradu. A le njen zadnji del, katerega v slovenskem prevodu ni, ker za nas ni tako aktualen. Edini srbski prevod te knjige v Sloveniji ima knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino. Oboje priča, da je bila ta knjiga tudi med leti 1968 in 1999 pri nas še naprej na neuradnem spisku prepovedanih knjig, ki se za čuda v marsičem sklada z vatikanskim seznamom prepovedanih knjig. Opazil sem, da so knjige, ki so bile pri nas prepovedane, dejansko z vatikanskega seznama. Te knjige so bile v Narodni in univerzitetni knjižnici na »oddelku D«, ki se je imenoval Oddelek za imigrantsko literaturo. Tu si knjig nisi mogel sposojati brez posebnega dovoljenja. Ali ta oddelek D še zdaj obstaja? Ta oddelek po svoje še obstaja, čeprav so ga menda razpustili. Še danes tudi niso objavili seznama prepovedanih knjig in se to prikrivanje torej nadaljuje. Tudi šefica tega oddelka Helena Janežič ni nikoli dosegljiva. KO SMO BILI ŠE POGANI Orbinijeva knjiga ima udaren naslov - Kraljestvo, s čimer nas Slovencev uradna zgodovina nikoli ni povezovala, povezujejo nas le s Slovani … Izraz Slovani se je razširil v devetnajstem stoletju za narode, ki so se razvili iz slovenskih ljudstev in plemen. Narodi so nastali šele v devetnajstem stoletju, knjiga pa je bila napisana leta 1601. Zato jaz kot prevajalec nisem naredil iste napake oziroma zavajanja kot doslej vsi prevajalci starejših knjig. Pred devetnajstim stoletjem etnonim Slovan ni obstajal. Izmislil si ga je Poljak Dubrowski leta 1785 kot skupno ime tistih narodov, ki so se nato v pomladi narodov razvili iz sicer različnih mladoslovenskih ljudstev. Orbini pa opisuje davno preteklost, ko so bili naši predniki še pogani in jih zato imenuje stari Sloveni. Ko pa so jih pokristjanili, so se stari Sloveni spremenili v mlade Slovene in tedaj smo Slovenci tudi dobili svoje ime Sloven+ec. Tudi naši jezikoslovci razlikujejo med staroslovenskim in mladoslovenskim jezikom, ločnico med njima pa postavljajo v leto 1100. V strategiji prikrivanja in zamegljevanja zgodovinske resnice so slovenski zgodovinarji zadnjih sto let namreč poskrbeli, da so v vseh prevodih zgodovinskih knjig, tudi tistih najstarejših, stare in mlade Slovene vselej prevajali kot Slovane, čeprav avtorji v izvirniku tega imena niso uporabljali, ker ga tudi poznali niso. PANGERMANSKA DOGMA Zakaj je Orbinijeva knjiga »Kraljestvo starih Slovenov« za nas Slovence pomemben dokument? Ker je živ in prepričljiv dokaz o neveljavnosti, lažnosti in zmotnosti zahodnoevropske uradne zgodovine, s tem pa tudi slovenske, ki se pokorno drži za krilo pangermanske dogme. Knjiga na laž postavi našo uradno zgodovinsko dogmo, po kateri so se naši predniki naselili tukaj šele v drugi polovici prvega tisočletja, potem ko naj bi menda prišli izza Karpatov. Za zgodovino Slovencev je to izredno pomemben dokument, saj odlično prikaže in opiše več tisočletij staroslovenske civilizacijske in vojaške prevlade. Jasno identificira poreklo in izvor številnih antičnih in mlajših ljudstev. Človek prav osupne, ko dojame veličino in slavo naših zmagovitih daljnih prednikov pred pojavom rimskega cesarstva in po njegovem propadu. Obenem pa tudi razume, o kakšnih veličastnih časih je prepeval naš France Prešeren, ko je zapisal: »Narveč sveta otrokom sliši Slave!« PO VESOLJNEM POTOPU Kje začenja zgodovino slovenskih ljudstev pisec Orbini? Enako kot naša prva zgodovinopis­ca Schoenleben in Valvasor tudi Orbini zgodovino slovenskih ljudstev začenja v Noetovem času po vesoljnem potopu. Vsa slovenska ljudstva izvirajo od najstarejšega Noetovega sina Jafeta. Oče mu je napovedal, da bo »kot kralj vladal in branil deželo, kot vojščak pa bo izurjen v vojskovanju«. Sveti Avguštin piše, da so Jafetovi potomci imeli dvesto domovin, kar pomeni, da so naseljevali praktično vso Evropo in Malo Azijo, vladali so tudi Severni Afriki. Slovenci nismo le potomci Venetov oziroma Etruščanov, to je samo eno od poimenovanj naših prednikov. Ravno zaradi tega nihče ne more videti celote, dokler ne prebere te knjige. Vse, kar ta knjiga pove, sem jaz že intuitivno povedal, napisal, predaval. Glavna zasluga te knjige je, da nam po eni strani potrdi, da so naši poganski staroslovenski predniki z različnimi imeni vladali v antiki in pred njo. In da so bili praktično prvi ljudje Sloveni, pa tudi Samiti in Hamiti, po Samu in Hamu, ostalima sinovoma Noeta. Večina narodov danes začenja svojo zgodovino z biblijsko zgodbo po vesoljnem potopu, samo Slovenci ne. A Noetova družina je govorila en jezik, praslovenščino, iz njega pa so se pozneje razvili drugi jeziki. Slovenci pa imamo še eno prebivalstvo pred Jafeti, ki so bili na tem prostoru še od prej. To so trogloditi - prebivalci jam, ki so se nato preselili v kolišča, naposled pa v gradišča. Oni so potomci najstarejše linije, ki so potop preživeli v jamah; niso se umaknili tako kot Noe z barko, ker so prebivali nad štiristo metrov nadmorske višine, do koder je menda segala voda ob vesoljnem potopu. Eni in drugi pa so govorili isti jezik. Ta skupni jezik je predpotopni. O tem pišem v knjigi Praslovenščina – Adamov jezik in v nadaljevanju v naslednji knjigi Prababica sanskrta - o vsenavzočnosti slovenskih besed in korenov v času in prostoru. Slovenščina je naravni jezik, ki se je rodil in razvijal vštric s civilizacijo in izvira naravnost iz pračlovekovega prajezika. Tudi Orbini poudarja, da so bila ta ljudstva iz istega vira, vendar so si bila tudi različna in potem so dobivala še različna imena, ko so se selila. Vendar pa jih je povezoval en in isti jezik. Danes nam švedščina in drugi skandinavski jeziki izgledajo čisto tuji, kdor pa se poglobi vanje, pa vidi, da imajo isti izvor kot slovenščina. Niso pa se vsa ta staroslovenska ljudstva čutila povezana med seboj? Ne, tudi nikoli niso imeli centralnega vladarja. Pri nas je bilo pravilo, da so volili vojvodo, ki so ga lahko odpoklicali, niso pa imeli dinastičnih monarhij in niso imeli te velike povezave. Zato so bila kraljestva, nikoli pa ni bilo neke velike kraljevine. Ker če se Sloveni niso imeli s kom bojevati, so se pa bojevali med seboj. Vladali so v antiki, dokler ni začel nastajati Rim; povsod so bili, pod različnimi imeni. In prav Orbinijeva knjiga dokazuje, da so naši predniki vladali svetu že v antiki, torej pred vzponom grško-rimske civilizacije, in še prej. Pa tudi, da so pozneje različna prav slovenska plemena uničila rimsko cesarstvo in nato več kot pol tisočletja ropala in plenila po vsem svetu in ustanovila številna kraljestva, nekatera med njimi obstajajo še danes kot narodne države, denimo Rusija, Poljska, Češka … UNIČUJOČE POKRISTJANJENJE Kaj pa uradna zgodovinska dogma, da smo prišli izza Karpatov? V drugi polovici prvega tisočletja so različna slovenska ljudstva prihajala v ta prostor, denimo Markomani so štirikrat prišli v Panonijo, jo naselili, pa spet odšli, pa tudi Sarmati so prihajali sem, tu pa so bili že Norijci in Iliri, ki so tu vladali že tisoče let, preden so prišli ti Sloveni v drugi polovici prvega tisočletja. Hočem reči, da je res, da so prihajala različna slovenska plemena sem in se naseljevala. Namerno pa so nam prikrili, da ti, ki so se preselili sem, niso bili nomadi, pastirji, ljudstva izza Karpatov. To so bili bojevniki, zmagovalci, ki so zasedli teren, ga osvojili in mu vladali. Obenem pa nam tudi ne povedo, da so to isti ljudje, ki so že prej tukaj vladali. To povezavo nam tudi skozi prikrivajo. Orbini pokaže, da so ti zgodovinarji svoje laži utemeljili na resničnih dejstvih, kdaj so katera plemena prišla na Balkan in ga zasedla. V knjigi tudi veliko novega izvemo o Slovenih za časa kralja Sama. In tudi o spreobrnjenju oziroma pokristjanjenju Slovenov. Nobenega slovenskega ljudstva niso mogli pokoriti iz preprostega razloga, ker so bili preveč bojeviti, pogumni in izurjeni. Šele s pokristjanjenjem so jih obvladali in seveda tudi uničevali, zlasti na ravninah. A staroselci po hribih so se ohranili. Tako kot v Posočju, še iz nove kamene dobe. Nobenemu se ni izplačalo riniti v gore in kolonizirati tisto prebivalstvo, tam je bilo tudi več revščine. Verovanje, ki se je ohranilo v Posočju in o katerem piše Pavel Medvešček Klančar v knjigi Iz skrite strani neba, je bilo prej na celotnem ozemlju Slovenije. Dejstvo pa je, da je celotna resnica o naših prednikih megalomanska. Zato ljudje težko dojamejo, da Slovenci nismo potomci malega pastirskega plemena, ki je sem prišlo v šestem in sedmem stoletju, temveč smo v resnici med prvimi v celem svetu. Slovenci imamo skupni jezik, ki je tudi po narečjih različen, ampak v resnici gre za skupno prasorodstvo in enako je bilo tudi v antiki. In to Orbini jasno pove. Tako kot sem jaz odkril v Prababici sanskrta, da so bili v antiki različni jeziki, samo da so bila različna narečja praslovenščine, kakor se je pač imenovala. Slovenščina pozna dvainštirideset narečij, nikjer na svetu nimajo toliko narečij enega jezika. Toliko narečij imamo tudi zaradi tega, ker so se različna staroslovenska ljudstva naselila tu ob različnih časih. BOJEVNIKI To je zdaj čisto nekaj novega. Do zdaj so nas učili, da so bili Sloveni tako poduhovljeni in ustvarjalni, da niso hoteli poprijeti za orožje in se braniti, zato so izgubili toliko ozemlja in so jih drugi zasužnjili … Seveda, to so nam zakrili, kot so nam zakrili tudi velikansko vlogo Slovencev, ki so jo imeli kot bojevniki v prejšnjem tisočletju. Slovenci so tristo let branili krščansko Evropo pred Turki. Tudi največje zmage so dosegali Slovenci. V bitki pri Sisku so imeli Slovenci tako dobre puške, da so kot zajce pobili deset tisoč Turkov in zmagali. V Borovljah je bila taka industrija kot danes Silicijeva dolina v ZDA. Tudi denimo Panonska legija, ki je bila sestavljena iz otrok zasužnjenih Slovencev, je bila najbolj bojevita legija v celotni rimski vojski. Slovenci smo tako bojeviti, da si sploh ne moremo misliti. Že druga svetovna vojna je pokazala, kako smo bojeviti, če je treba, saj nikjer ni bilo takega odpora proti okupatorju kot pri nas. Nismo pa diplomati, ker smo že toliko ozemlja izgubili? Nismo bili samostojni, da bi znali razmišljati samostojno. Zato sem jaz, ko smo Slovenci postali samostojna država, prevedel in izdal mojo največjo uspešnico, Sun Cujevo Umetnost vojne, ki uči strateškega razmišljanja, kar Slovencem manjka. Za nas so zadnjih dva tisoč let razmišljali tujci in to ne v našo korist. Veliko časa nismo imeli svoje države in zato nimamo elite za te stvari. SLOVENSKI IZREKI V BIBLIJI Kaj je za Slovene pomenilo krščanstvo? Če gledamo poenostavljeno, smo Sloveni tudi naredili krščanstvo. Vsaj če govorimo z vidika Cerkve in krščanstva. Vulgato, to je latinski prevod Svetega pisma z začetka petega stoletja, je namreč napisal sveti Hieronim, Slovenec. V njej je uporabil nešteto slovenskih izrekov. Jaz zbiram izreke in ljudske pregovore, zato sem opazil, da se biblijski in slovenski pregovori dostikrat prekrivajo. A to ni zato, ker bi se mi teh pregovorov naučili iz Biblije, ampak zato, ker je v Vulgato vnesel pregovore naš Slovenec. Zelo so namreč podobni etruščanskim. Vsi ti ljudski pregovori v resnici izvirajo iz nove kamene dobe, iz časa poljedelstva, kar je starejše od Biblije. Slovenski pregovori so avtohtoni, niso vzeti iz Biblije. Tudi najpomembnejši sveti očetje so bili Sloveni in sedež prve cerkve je bil v slovenskem Ogleju, kar spet ni slučaj. Tam sta bila sveti Viktorin Ptujski in sveti Herman. Oni so postavili doktrino celotne Cerkve. Beseda Jezus izhaja iz tega, ker se je Jezus jezil na prodajalce denarja, beseda Kristus pa pride iz krvi. Jezus je govoril armenščino, ki je eden od prajezikov slovenščine; to je prvi razkril Jakob Lorber, edini slovenski znani prerok. Kako pri Slovencih zdaj opazite, da imamo v genih tako bojevitost? Našo bojevitost lahko vidimo po dosežkih športnikov. A ne le njih, ti le bolj izstopajo, gre za bojevitost na vseh področjih. To sem ugotovil, ko sem pisal knjigo Kar je res, je res. Slovenci nimamo samo res ogromno svetovnih rekordov in Guinnessovih rekordov, temveč smo tudi svetovni rekorderji po številu svetovnih rekordov. Slovenci so imeli na številnih področjih odločilno vlogo. Ne samo pri Bibliji in krščanstvu. Recimo Herman Potočnik, slovenski raketni inženir, pionir vesoljskih poletov in tehnologij, si je izmislil raketo in interplanetarne postaje. Moj sosed na Prulah dr. Aleš Strojnik je razvil pogonske mehanizme za rakete. Res pa je, da ima ta velika sposobnost Slovencev na vseh področjih tudi negativno konotacijo; če se Slovenec odloči, da bo kradel, ropal, lagal, tudi to naredi zelo kakovostno. MAFIJCI Zato je država tako mafijska …? Država je vedno tudi mafijska, kjerkoli na svetu. Ampak Slovenci smo posebni. Naša glavna junaka, denimo Peter Klepec in Martin Krpan, sta bila oba prestopnika in kršilca zakonov. Pa če gledamo ravbarkomando. Kadar narodu vladajo tujci, potem ima narod vedno neko tajno vlado za sebe. In pri nas so to bili razbojniki. In ti so vsakega grofa, ki je prišel iz Nemčije in je pri nas naredil preveč groznih stvari, na Jesenicah oropali. Narod, ki nima lastne elite oblasti, si razvije drugačno elito, in to ne mafijo. Zakaj to govorim? V Sloveniji najdemo albansko, bosansko, srbsko, rusko in verjetno tudi vse druge mafije. Le slovenske mafije ni. Zakaj ne? Ker smo vsi Slovenci mafijci. Zgodovinsko smo se bili vedno prisiljeni skrivati pred oblastjo. Slovenija je središče sveta, popek sveta. Slovenci smo pa carji, samo da se tega več ne zavedamo. Če pa mi gledamo splošno življenjsko raven Slovencev, pa vidimo, da vsi že živimo v zlati dobi, nobenemu nič na manjka, razen če hoče, da mu manjka. Na svetu ni dežele, kjer bi toliko ljudi imelo lastno stanovanje. Pa ne samo to. Na podeželju imajo vsi vse. Zraven so pa vsi zadolženi, ker hočejo imeti vsi še več. V resnici Slovenci, odkar smo samostojni, živimo v zlati dobi. Če si pa žalosten ali potrt ali nekomu zavisten, ljubosumen, te zlate dobe ne moreš začutiti. To je tudi notranji občutek. Živimo v blaginji, ki se lahko samo še zvišuje. Obenem pa Slovenci v nasprotju z večino, ki niso narodno istovetni, v nesrečah stopimo skupaj in si pomagamo. Ko je v New Orleansu v ZDA zavihral orkan, so se začeli streljati. Če imamo mi katastrofo, stopimo skupaj, si pomagamo in se rešimo. To je ta stari slovenski duh. Dočim večina teh atomiziranih ljudstev, narodov, gre pa v nesrečah ropat sosede. In potem izbruhne na dan, kar v miru skrivajo; črni streljajo na belce, belci na črnce. Živimo na bogatem ozemlju. Če gledamo, kolikokrat so nas že oropali in okradli, pa koliko vojsk je šlo čez naša ozemlja, pa koliko nas zdaj kradejo in ropajo, pa imamo še vsi vse. Tu je res tako bogastvo, od gozdov naprej. Res pa je, da ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, denimo les za lesno industrijo. Naši najboljši industriji sta farmacevtska in industrija piva; to sta dve negativni stvari, ki zastrupljata človeštvo. Če Slovenija ne bo postala permakulturna, bo propadla in izginila. Ker bomo potem kot vsi drugi, če bomo še naprej s temi kmetijskimi subvencijami zastrupljali zemljo. Zato sem izdal tudi knjige Seppa Holzerja o permakulturi. ZGODOVINA JE DUŠEVNO ZDRAVJE Orbini piše, da so se staroslovenska ljudstva raje bojevala kot pisala knjige. Vendar pa so jih tudi pisali, a teh knjig danes ni več na voljo … Da. Orbini je deset let zbiral te knjige. Dva dubrovniška bogata trgovca sta ga podpirala, da je lahko po Italiji in po Balkanu po samostanih zbiral gradiva. Priskrbel si je ogromno knjig, ki jih ni več; njegovo delo je sinteza tega, kar so vedeli leta 1600. In tedaj so o preteklosti vedeli več, ker so ji bili štiristo let bližje. Pa še zadnjih štiristo let je bilo ogromno informacij, s katerimi so resnico vedno bolj prikrivali. A Orbinijeva knjiga zadostuje, da si lahko ustvarimo dokončno sliko dogajanja. Res pa je, da imamo Sloveni še nekaj knjig, ki jih moramo prevesti. En avtor je Schoenleben, ki je napisal našo prvo zgodovinsko knjigo in na kateri tudi temelji Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Potem je pa še Megiserjeva knjiga Ad Carinthia, ki med drugim govori o triinštiridesetih noriških kraljih. Nam pa v šoli sploh niso omenjali Norikov ali da so ti imeli kdaj kaka kraljestva pri nas. Ko prevajate knjige o naših prednikih, prebudite v nezavednem Slovencev praspomin, da lažje uvidimo resnico … Da, ko človek to bere, uvidi, kar je v resnici že vedel. Buda je rekel, da smo že vsi razsvetljeni, samo tega ne vemo. Mi vse to vemo, ker imamo dedni spomin naših prednikov. Jaz se borim za obstoj Slovencev na več ravneh. Tudi na področju zdravja. Zgodovina pa je duševno zdravje. Zgodovina nekega naroda je del njegovega kolektivnega nezavednega in del nezavednega posameznika. In zdaj nas vzgajajo, kot da smo ničvredni, pridaniči, nesposobni, namesto da bi nam povedali, da smo nekoč vladali celemu svetu. Ker to je čisto druga pozicija. Zato pa imamo toliko samomorov, pa shizofrenij … Ljudje v notranjosti poznajo resnico, govorijo in učijo pa nas čisto nekaj drugega. Laži. In pride do kratkega stika med tem in resničnostjo, kar seveda škoduje duševnemu zdravju. V šolah bi morali povedali resnično in potvorjeno zgodovino - dogmo. Pa naj se vsak sam odloči, kateri bo verjel. Kakor otroke učijo zdaj, je to kršenje človekovih pravic. Človek ima pravico, da je informiran o svoji preteklosti in o svojem narodu. Kako bodo to spremenili v šolah in kdaj - ne vem. Vedno več pa je ljudi, ki to sami odkrivajo in potem začno prebirati ustrezne prave knjige. Mnogi pa rečejo, zakaj bi se ukvarjali s preteklostjo, saj nimajo nič od tega … Ne zavedajo se, da gre dejansko za duševno zdravje. Sedanjost, preteklost in prihodnost so le fikcija. V resnici so prihodnost, sedanjost in preteklost na energijski ali kvantni ravni eno. In če si popraviš preteklost, imaš tudi lepšo prihodnost. Pa tudi to velja, da narod brez preteklosti sploh nima prihodnosti. Zakaj imamo Slovenci zdaj tako malo otrok? Ker smo v miselnosti postali del grško-rimske civilizacije. Pa ne bi smeli biti. Še pred petdesetimi leti je bilo pri nas po deset, trinajst otrok v eni družini. To so Slovenci. Padec rodnosti pa se je zdaj zgodil čez noč. To je tudi zato, ker so že od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej Slovenke povprečno najbolj zaposlene na svetu. Ste vseeno optimist za Slovenijo? Da, vseeno sem velik optimist za Slovenijo in Slovence. Zdaj smo v informacijski dobi, ko se ne more več lagati. Lahko sicer lažeš, a te prej ali slej dobijo. Tako kot smo zdaj dobili na laži te zgodovinarje. Bom srečen, ko bom lahko še kaj drugega pisal, ker zdaj se moram posvečati prevodom. Če ne bomo zdaj v tem trenutku, ko se vse digitalizira, navzoči, se bo vse pozabilo in bo izginilo. Gre za proces, ko se znanje prestavlja v drug medij. Če ne bi prevedel in izdal Orbinijeve knjige, je ne bi bilo zdaj na svetovnem spletu in bi bila torej še naprej prepovedana. Zato je zdaj pomembno, da izidejo vse za nas pomembne knjige, da bodo tudi naslednji rodovi, ko bodo začutili tako kot smo mi, da šolska zgodovina ni v redu, zelo hitro odkrili prave vire, kar do zdaj ni bilo mogoče. To je pa prednost naše informacijske dobe. Tatjana Svete Slovenska plemena, ki so se preselila sem, niso bili pastirji izza Karpatov, temveč bojevniki, ki so osvojili teren, na katerem so tukaj že prej vladali! V resnici Slovenci, odkar smo samostojni, živimo v zlati dobi. Slovenci v nasprotju z večino, ki niso narodno istovetni, v nesrečah stopimo skupaj. Foto: Peter Amalietti (foto: N. Čampelj) Komentarji (0) www.pozitivke.net