|
||||||
|
|||||||
Ne le zaradi srda seksualno frustriranih oseb, kot je bil na primer »neprostovoljni celibater« Alek Minassian, ki je ubil deset ljudi. Ali Elliot Rodger, ki jih je ubil šest. Raziskovalki Isse Dahabreh in Jessica Paulus pokažeta, da pomanjkanje rednega seksa ubija tudi zato, ker epizodični oziroma neredni spolni odnosi zvišujejo verjetnost srčnega infarkta in zastoja srca.
Kar v luči raziskav, ki kažejo, da ljudje na »zahodu« v povprečju seksajo vse bolj neredno in vse manj, ni nepomembno. Še posebej, ker bi utegnil kdo pričakovati, da bodo zaradi »seksualne osvoboditve« kot posledice revolucije 1968 in vsesplošne seksualizacije vsakdanjega življenja ljudje danes seksali več.
Vse manj spolnih odnosov
Študija Jean Twenge, Ryna Shermana in Brooke Well kaže, da se je pogostost spolnih odnosov v obdobju 1989–2014 v ZDA zmanjšala za 15 odstotkov, pri čemer se je največji upad zgodil med poročenimi. O opaznem upadu pogostosti spolnih odnosov poroča tudi britanska Nacionalna študija spolnega vedenja in življenjskih slogov (NATSAL), pa primerljiva študija iz Avstralije in Japonske, kjer 46 odstotkov žensk in 25 odstotkov moških poroča, da jih spolni odnos ali ne zanima ali pa da ga celo »prezirajo«. Posledično imajo Japonci, stari od 18 do 49 let, vse manj spolnih odnosov – delež tistih, ki v preteklem mesecu niso imeli spolnih odnosov (moški 48,3 odstotka, ženske 50,1 odstotka), se je tako v samo dveh letih (2013–2015) povečal za pet odstotkov. Pa čeprav je Japonska najbolj osvobojena religijske morale. Vsaj, ko gre za spolnost.
Liberalnejši odnos družbe do spolnosti tako očitno ne vodi do več spolnosti. Razen, ko gre za katoliški kler. Namreč, če verjamemo moralnemu teologu Ivanu Štuhecu, je pojav spolnih deviacij, kar v okviru katoliškega klera vključuje tudi spolnost, treba videti kot posledico (seksualne) revolucije leta 1968. Zaradi česar je, pravi Štuhec, do (potencialnih) storilcev treba biti občutljiv. Gre namreč za žrtve sistema (Manipulacije s spolnimi zlorabami, www.casnik.si, 5. junija 2019).
Kakorkoli, Štuhečeva teza, ki sloni na mnenju upokojenega papeža Benedikta XVI., je napačna ne le zato, ker obstajajo dokazi, da je kler imel z »dotikanjem« nun in otrok težave že pred letom 1968, ampak tudi zato, ker podatki onkraj klera kažejo ravno nasprotno. Da torej ljudje seksajo vse manj. Seksualni osvoboditvi navkljub. Kar sproža vprašanje, zakaj.
Če bi vprašali uvodoma omenjene neprostovoljne celibaterje (tako imenovani incels), bi vam ti odgovorili, da gre za problem »Chad« (seksualno uspešni privlačni »alfa« moški) in »Stacy« (promiskuitetna ženska), kjer zadnja »spi« le s chadi tega sveta in sanjari le o njih. Vsi drugi so zato »na suhem«. K čemur bi ti isti neprostovoljni celibaterji verjetno dodali še, da je vse skupaj posledica osvoboditve žensk, ki lahko zdaj svobodno izbirajo, s kom bodo imele odnose. Oziroma tega, da ženske ne poznajo več svojih dolžnosti. Da lahko zavračajo spolne odnose, četudi so v odnosu.
Ali kot je na forumu (incel.me) zapisal eden izmed njih: »Včasih ženske niso mogle delati, posilstvo v zakonu je bilo mogoče, ženske so bile domače sužnje, zakoni so trajali večno. Včasih so bili dobri časi.«
Presojo, kaj v luči tega pomenijo podatki slovenske raziskave spolnega zdravja žensk, ki so jo izdelali raziskovalci Katedre za družinsko medicino pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in ki kažejo, da skoraj 30 odstotkov vezanih žensk zavrača ali občasno zavrača partnerjeve pobude za spolnost, bom prepustil bralcem. Tako kot tezo neprostovoljnih celibaterjev, ki pravi, da razkroj moderne družbe žene feminizem, ki moškim odvzema možnosti, da bi lahko bili pogosteje uslišani v svojih potrebah in pričakovanjih. Še posebej zato, ker obstajajo druge, verjetno bolj kredibilne razlage tega, kar novinarka Kate Julian imenuje »seksualna recesija« (Why are young people having so little sex? The Atlantic, december 2018).
Vpliv interneta
Psiholog Philip Zimbardo v svoji knjigi Man, Interrupted na primer opozarja, da je glavna težava masturbacija in z njo povezana pornografija, ki ljudem omogoča hitro in enostavno potešitev spolne sle. Pomembno vlogo pri tem naj bi imel internet. Carlo Foreste, direktor italijanskega centra za andrologijo in medicino spolnosti, pravi, da internet ponuja enostaven dostop do pornografije, ki poleg tega, da omogoča potešitev še tako »pestrih« fantazij, vodi tudi do nerealnih predstav o tem, kaj spolnost je oziroma naj bi bila. Foreste sklene, da ima internetna pornografija uničujoče posledice za libido in sposobnost vzburjenja. Tudi zato, ker je »vsakdanja spolnost« v primerjavi s tisto na spletu dolgočasna, bolj »komplicirana« in naporna.
Internet oziroma njegovi učinki pa sežejo še nekoliko dlje. Kot je pokazala nacionalna študija slovenske mladine, ki smo jo leta 2018 izvedli skupaj s kolegi na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru, je količina časa, ki ga mladi posamezniki preživijo na internetu, povezana tudi z njihovo samopodobo. Kar je pomembno z vidika prej omenjene raziskave spolnega zdravja žensk – največ zavrnitev partnerjevih pobud za spolnost so namreč izrekale prav ženske, ki se ne počutijo dobro v svoji koži. Ki imajo torej slabo samopodobo.
Na tem mestu se zdi primeren razmislek, kaj bodo v naša življenja prinesle tehnologija 5G, androizacija spolnih »igrač« in možnost, da si v svetu navidezne resničnosti in polno omrežene obleke oziroma »druge kože« oblikujemo točno takšen spolni odnos, kot je tisti, o katerem fantaziramo.
Delo je pomembnejše
Med vidnejšimi razlagami upada seksualne aktivnosti so tudi tiste, ki ta upad povezujejo s pritiski storilnostno naravnane družbe, ki med drugim vključuje tudi erozijo ekonomske in socialne varnosti. Prve indikacije tega fenomena so nakazale primerjave spolnega življenja med zahodnimi in vzhodnimi Nemci (eno takšnih primerjav je naredila profesorica na University of Pennsylvania Kristen R. Ghodsee, Why Women Have Better Sex Under Socialism and other arguments for economic independence, Nation Books, 2018), kjer se je na primer pokazalo, da so ženske na »totalitarnem vzhodu« imele orgazme dvakrat pogosteje kot njihove sonarodnjakinje na zahodu.
Tozadevno je povedna izpoved, ki je bila pred časom objavljena v časniku New York Times (Why Women Had Better Sex Under Socialism, avgust 2017). Govori o ženski, ki je bila dolga leta samohranilka v Bolgariji in ki pravi, da je bilo njeno življenje pred letom 1989 bolj zadovoljno kot stresno življenje njene hčerke, ki se je rodila konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Vse, kar dela, je delo in delo, in ko ponoči pride domov, je preveč utrujena, da bi bila z možem. Ampak ni pomembno, ker je tudi on utrujen. Sedijo skupaj pred televizijo kot zombiji. Ko sem bila njenih let, smo imeli veliko več zabave.«
Da sta stres in kariera, poleg izgube ekonomske in socialne varnosti, nekaj, kar pomembno zajeda v čas in druge vire, ki so potrebni za odnose, tudi spolne, kažejo različne študije iz Japonske in ZDA, pa tudi podatki prej omenjene slovenske raziskave – okoli četrtina slovenskih žensk navaja, da je preobremenjenost tista, ki vpliva na njihovo spolno življenje.
Dr. Rudi Klanjšek
Vir: viva.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20191017200035146
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
