Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20191009195646768

Visoške piramide in sarajevski utrip petek, 11. oktober 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Začetkom oktobra se je devet članic in članov Društva Šole zdravja iz skupine Športni park odpravilo v Sarajevo in Visoko, kjer smo si želeli ogledati znameniti kompleks piramid. V zgodnjih jutranjih urah smo se vkrcali na avtobus, ki je iz Maribora pripeljal skupino iz Društva za bolezni ščitnice. V njihovi skupini je bilo tudi par otrok in nekaj mladih parov. Vozili smo se po avtocesti Ljubljana-Beograd, potem pa je večji del poti po Bosni potekal ob reki Bosni in domačih vaseh. Poleg so, ob od vojne porušenih in zapuščenih hišah, zrasle trgovine, nova podjetja in domače obrtniške delavnice. Pogled na prestreljene fasade in zapuščenost kdaj celih vasi še vedno pretresejo opazovalca in bolje razume zakaj mladi v velikem številu zapuščajo Bosno. Industrijski kraji kot so Zenica, Maglaj, Foča pa še živijo, četudi je tam precejšnje onesnaženje zraka. Po dolgem potovanju, ki nam ga je podaljšalo predvsem čakanje na mejah in obnovitvena dela v tunelu pred Dobojem, smo okoli poldneva prispeli v Sarajevo. V spremstvu domačega vodiča smo si ogledali in spoznali glavne znamenitosti tega večkulturnega mesta, ki ima dolgo tradicijo in predstavlja konglomerat otomanske, avstro-ogrske in novejše arhitekture. Ob reki Miljacki stoji prelepa stavba iz avstro-ogrskega časa, izdelana v psevdo mavrskem stilu (Vijećnica), ki služi kot administrativno središče mesta, obenem je knjižnica in muzej. Z vodičem smo obhodili še druge turistične oz. zgodovinske znamenitosti (džamije, cerkve, Morića han v turškem stilu itd.), izvedeli o atentatu na Franca Ferdinanda in o Gavrilu Principu. Na drugi strani mosta (Mustaj pašinega mejdana) pa stoji Inat hiša, za Vijećnico pa je vhod v Baščaršijo. Tam smo si ogledali številne aščinice (gostilnice) in preizkusili domače specialitete: čevapčiće, pite, čorbe ter bosanske sladice in domačo kavo.  Z drugimi turisti in domačini smo se pomešali  v eno reko, ki se je prelivala po ozkih in s spominki okrašenih uličicah. Tako smo se razkropili in se znova dobili pri Sebilj-česmi. Sebilj pomeni stavbo ob poti, v kateri je voda. Pravzaprav gre za fontano z lesenim okrasom iz otomanskih časov. V Sarajevu je takšnih fontan bilo menda 300, a so v velikem požaru 1697 pogorele in je ostala le ta na Baščaršiji, ki je simbol mesta Sarajeva. Mesto ima tudi svoj novejši del, ki je z velikimi trgovskimi in zabaviščnimi centri podoben vsakemu evropskemu mestu. Mesto ima tramvajski promet, ki bi si ga želeli tudi mi v naših večjih mestih. Namestitev v Termalnem hotelu Ilidža je ponujala možnost sprehoda do Vrela Bosne, kamor se je bilo v tej pozni uri lepo podati s kočijo. Kdor si je želel, je šel na večerjo ali na bazen. Okolica hotela je lepo urejena, bližnja hotela Bosna in Avstrija sta bolj samevala, zato je naš hotel bil oblegan z gosti iz Azije. Naslednji dan je bil namenjen obisku Visokega in piramid o katerih smo nekaj že slišali, a smo se o tem hoteli prepričati z lastno izkušnjo. Domači vodnik Mirza nam je pojasnil kako je dr. Semir Osmanagić po doktoratu na področju antropologije v Ameriki po povratku domov prvič pomislil, da bi hrib Visočica nad mestom Visoko lahko bil piramida. Res je, da po svoji piramidalni obliki odstopa od ostalih hribčkov, ki so zaobljeni. Po začetnem raziskovanju 2005. leta se je v tem času odkril cel kompleks piramid (piramida Sonca, Meseca, Ljubezni, Zmaja) povezanih s podzemno mrežo prehodov. Mi smo vstopili v tunele na področju Ravne, vsak s svojo čelado, da se ne poškodujejo stropi ne pa glave, je v šali dodal Mirza. Iz ožjih tunelov, narejenih iz konglomeratov - mešanice drobnega peska in kamnov smo prihajali vedno globlje v notranjost. Ko smo vstopili v prvi večji prostor in v njem našli megalite, se je naša radovednost povečala. Gre za sprva preproste kamnite bloke, potem v globljih prostorih za sestavljene megalite. V nadaljevanju raziskav so ugotovili, da je večji megalitni blok (največji tehta 8 ton) napravljen iz dveh različnih delov, da je med ploščama najverjetneje kvarčni kristal, kamena strela. Megalit z vodnim tokom, ki se točno pod njim razcepi, ustvarja energijo, energija aktivira kristal, ki je oblečen v keramiko, keramika vibrira in ta vibracija ustvarja elektromagnetno polje, ki ga lahko izmerimo z znanstvenimi instrumenti. Ti pokažejo frekvenco 28 kHz. Ta frekvenca je enaka, kot smo jo izmerili na vrhu piramide Sonca. Ne moremo je najti v naravi, še sploh ne kontinuirane, z vedno istim nabojem. Da to frekvenco ustvariš, je treba poznati tehnologijo. To je frekvenca, ki je naša civilizacija ne uporablja. Meritve okrog vsakega megalita in nad njimi so pokazale isto vrednost: 28 kHz. Okoli megalitov so nameščene klopi na katere se obiskovalci posedejo in z rokami nad megaliti »merijo« svojo občutljivost. V prstih se lahko začuti mravljinčenje, toplota… Ko smo se kasneje pogovarjali, smo to lahko potrdili. Zrak v hodnikih je očiščen vseh »primesi«: mikrobov, nečistoč in sevanj, a je v njem veliko negativnih ionov zato je izredno prijeten in občutno pozitivno deluje na razpoloženje. Človek občuti lahkotnost in pomirjenost. V prostorih smo srečevali tudi posameznike, ki so tam sedeli in nabirali moči - med njimi tudi mlado dekle na invalidskem vozičku. Po tem obisku smo se napotili še na piramido Meseca, da smo se povzpeli nanjo in si ogledali velikanske betonske plošče, ki naj bi pokrivale površino piramid. Pomembno je, da raziskovanje piramid poteka v sodelovanju z mnogimi znanstveniki z različnih področjih, da se vršijo meritve in zbirajo materiali, ki uradno znanost spravljajo v zadrego.  Dr. Semir pravi, da naša zgodovina sloni na majavih temeljih in da so pred nami živele veliko bolj razvite civilizacije, ki so iz nam ne znanih vzrokov izginile. Bosanske piramide, meni, pričajo o obstoju vsaj štirih takih civilizacij: prve megalitne (35.000 let pred n.š.), ki je poznala termično obdelavo materialov, druge (12.000 let p.n.š.), ki je postavila piramide, tretja in četrta (5.000 p.n.š.), ki so hodnike in tunele zasule z mivko, da bi jih skrili, ali dezaktivirali. Piramide naj ne bi bile grobnice temveč »zdravilišča« s posebno energijo, ki povezuje zemljo z vesoljem. Na poti k avtobusu, polni vtisov, smo si ogledali Visoko iz te ptičje perspektive - hiše, mostovi, tovarniški dimniki, modro nebo in sonce, vse se je zdelo kot na razglednici. Vonj borovcev nas je spremljal do ceste, domači pes, ki nam je sledil po poti gor, se je poslovil, da bi počakal novo skupino turistov. Četudi je bila pot domov dolga, smo si jo zlahka zapolnili s številnimi vtisi in pogovori. Naše sopotnice s Štajerske so nas razvajale s svojimi domačimi dobrotami tako da nam tudi predolgo čakanje na mejah ni vzelo vseh moči. Bilo je veliko smeha in dobre volje, na izhodnih postajah v Ljubljani smo se poslavljali že kot stari znanci. Se ve, da nas, devet telovadcev in telovadk, v ponedeljek zjutraj ni bilo na telovadbi - po toliko doživetij se je bilo treba dobro naspati. Miomira Šegina Komentarji (0) www.pozitivke.net