Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20191008135324562

Moje Gospe iz Pariza ni več ali zmajeva črta po Parizu - katedrala Notre Dame de Paris (Drugi del, 2/3) četrtek, 10. oktober 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Imamo zimo in poletje. Poznamo pomlad in jesen. Imamo rojevanje in umiranje. Imamo dan in noč. Naš svet je dualen. (Piše: Aurigo) Slika 1: Moja Gospa iz Pariza – nekoč – sedaj je brez strehe in brez osrednjega stolpiča Za prostor Notredamske katedrale pravijo, da je bil v času Rimljanov na njenem mestu Jupitrov hram, kasneje v času zgodnjega krščanstva je bila približno ob tem mestu postavljena cerkev svetega Štefana. Zelo, zelo skopi podatki iz preteklosti, predvsem kar se tiče rimskih časov. Slika 2: Notredamska vrtnica za bralke zmajevih črt Po dobri uri hoje stopim z gojzari na otok Ile de la Cite sredi Sene. Pred stolnico me pričaka vrt z vrtnicami in na vrtu miniaturna replika kapele. Že čutim, kako delujejo energije Matere Zemlje. Občutek je kot v zgodnjem jutru, ko meglice še padajo na zemljo v spomladanskem jutru in s svojo mokroto oplajajo zemljino. Vse drhti. Sladostrastje. Kot ob vlažni penetraciji. Zmajevi črti sledim vse do kapele. Skriva se. Ko ga zagledam, na zahodni strani kapele, se začnem smejati kakor majhen otrok, od tega odkritja. Sedaj zagotovo vem, zakaj čutim te močne energije. Čeprav je poškodovan, ga je prepoznati. Resda so mu odbili eno roko, a še vedno drži palico na zmaju, ki nazaj na zemljo bruha vodo. Vsekakor je to arhangel Mihael in to pod njim, je morda vodni zmaj. Slika 3: Arhangel Mihael z zmajem Po severni strani se mimo gargojl* prebijem do severnih vrat imenovanih tudi rdeča vrata. Nad vrati je timpanon, kjer Kristus z angeli krona Marijo. Na tem prizorom, na desni strani loka lahko opazimo podobo škofa, ki "kopje – palico" zarije v žrelo zmaja. Na koncu bom teksta bom dodal, zakaj mislim, da so tudi ta vrata kar pomembna. Slika 4: Severna - rdeča vrata Obhodim severni del in se znajdem na zahodni strani Moje Gospe iz Pariza. Človek osupne pred zahodnim pročeljem, pred tremi vhodi in izklesano lepoto kipov. Po mojem vedenju je ta katedrala nekakšna mešanica romanskega sloga in gotskega sloga. Čas ko romanika prehaja v gotiko. Osrednja ladja s stolpičem je gotska, osnovna dva kvadratna stolpa pa izvirata še iz romanskega stavbarstva, s tem, da so fragmenti na stolpih že gotskega stila. Slika 5: Zahodni del stolnice s tremi vrati V letu 2012 sem imel vodenje po zmajevih črtah po Ljubljani za malo večjo skupino prijavljenih oseb. V skupini sem imel tudi starejšega možakarja. Ko sem na vodenju razlagal o energetski moči zmajevih črt ter da je ena najmočnejših energetskih linij, kar sem jih občutil v Parizu in zmajeva potek v liniji vzhod-zahod skozi katedralo Moje Gospe, je možakar izpovedal svojo lastno izkušnjo. Gospod je povedal, da šele sedaj po moji pripovedi razume, kaj se mu je dogajalo na izletu po Parizu. Po celonočni vožnji iz Slovenije do Pariza so kot prvo točko obiskali katedralo Notre Dame de Paris. Kljub slabemu spancu na avtobusu, saj vemo, kakšne so te nočne vožnje na avtobusih do jutranjih ur, ga je ob vstopu v katedralo presekalo. Vsa zaspanost in utrujenost po nočni vožnji ga je minila in kar naenkrat je bil nabit z energijo**. Rekel je, kakor da bi bil na speedu. V kolikor bi hotel zelo natančno preštudirati in popisati simboliko katedrale Moje Gospe iz Pariza, bi lahko porabil vsaj leto dni časa in iz te študije, bi lahko brez problema spisal kar debelo buklo o biblijskih in skrivnih znamenjih katedrale. Toliko simbolike so postavili na tej gotski stavbi. Vstopim v katedralo in naredim običajni obhod, iz leve proti desni, v smeri urinega kazalca. Priznati moram, da notranji del katedrale ni tako impresiven kot zunanji. Kip viteza nad volkom? Maziljenje Jezusovih stopal. Zakaj takšna razlika, med zunanjščino in notranjimi prostori? Notranjost Moje Gospe je bila vsaj dvakrat močno ruinirana. Slika 6: Vitez z mečem Slika 7: Maziljenje Jezusa Prvič so notranjost katedrale uničevali hugenotski verniki v sredini 16. stoletja. Svoje versko prepričanje so izrazili tako, da gre pri notranji opremi katedrale za blasfemijo. Naslednjič so njeno notranjost uničevali francoski jakobinci v francoski revoluciji. V francoski revoluciji je njena notranjost celo služila za skladiščenje sodov vina. Sama notranjost spominja prej na kakšno nemško protestantsko cerkev, ki je zelo, zelo daleč po opremljenosti od kakšne rimske cerkve v Rimu. V sami katedrali so fascinantni predvsem vitraži. Po obhodu katedrale se usedem na točno določeno točko. Ta točka epicenter,  je prikazana v videu na You Tube – Dragon line in Paris (objava 12. feb. 2013 – :// www.youtube.com/ watch?v=UWo3Q7dOnzA). Na posnetku je prikaz lokacije, v šesti minuti, deset sekund. Po več kot enourni hoji, se končno usedem. Sedim, vpet z nogami v zemljo. Po pol minute začnem hlipati, čez nekaj trenutkov začnem jokati. Solz ne morem zaustaviti. Telo prebadajo rahli sunki. Dušne solze se spuščajo iz mojih oči, drsijo preko obraza in kapljajo na tla. Poraja se hrepenenje po večnosti in blaženost obseva te trenutke. To je moment, ko se duša očisti in se zave, zakaj je v tem mesenem telesu in zakaj se reinkarnirala na Zemljo. To je trenutek SEDAJ. ZDAJ. Z-DAJ. Z-DAY. Stapljam se z zmajevo linijo. Radosti trenutka. Fulcanelli o izvoru katedral z imenom Naše Gospe poda sledečo razlago: »Na Siciliji imajo za njo še bolj ekspresivno ime: Matrices***. Tam je mnogo templjev posvečenih Materi (lat. Mater, matris) vse do besede Matrone, ki se je spremenila v Madonno (ital. Ma donna), Moja gospa.« Moj hrvaški kolega Fagus Sylvatica je na spletu zapisal o Materi Zemlji svoje misli tako: »Veliko mater Zemljo, njene lepote in naravne fenomene mora človek občutiti, kot pravo živo bitje, kakor živo silo. Mati Zemlja ima vlogo začetnika življenja. V njej, skozi njo in z njeno pomočjo, se ustvarjajo in vsebujejo vse preobrazbe oblike duha in njegovi vzleti. Zato je treba vse na njeni površini – planine, gore, doline, drage, jame, reke, slapove, zalive – jemati kot dokaz živih sil, ki na njej prebivajo.« Slika 8: Vitraž Slika 9: Vitraž Slika 10: Južni del katedrale Notredamska katedrala se je začela graditi leta 1062 pod pariškim škofom Mauricem de Sullyjem in je bila dokončana v večjem delu šele leta 1260. Poleg dveh stolpov, so njena značilnost: gotski loki centralne ladje, obstranski »leteči loki«, ki jih vidite na prvi fotografiji in znameniti vitraži. Ne ve se, kdo je bil glavni arhitekt katedrale, vendar naj bi njena gradnja izhajala iz mojstrov gradbeništva tistega čas, imenovanih potujoči gradbeniki ali compagnons-i. Ponovno sem pred dvema stolpoma-zvonikoma. Na zahodni strani imamo ob glavnem vitražu na nasprotni strani na sredini med stolpoma Poklon angelov Devici Mariji z detetom. Pod njimi stoji 28 kipov kraljev iz Biblije, ki naj bi bili predniki Device Marije. Zaradi besa francoskih revolucionarjev so bili leta 1793 nekateri judovski kralji uničeni, ostanki preostalih kraljev pa se nahajajo v Clunyju. To kar vidite sedaj na fotografiji, so njihove replike iz 19. stoletja. Slika 11: Zahodni del katedrale s tremi vhodi Na zahodni strani katedrale je troje vrat, od leve proti desni so postavljena v naslednjem redosledu: a) vrata Device, b) v osrednjem delu vrata Poslednje sodbe in; c) zadnja vrata levo, vrata svete Ane. Razmislimo zakaj imamo na sredini Poslednjo sodbo, ob strani pa dve ženske, mater in babico? Nekateri preučevalci katedrale celo špekulirajo, da sta oba dva zvonika zgrajena po načelu principa dveh stebrov prostozidarjev. Ta dva stolpa sta vrisana na drugi karti tarota – ki jo predstavlja velika svečenica in katera sedi na prestolu, nogo pa ima položeno na Luni. Oba notredamska stolpa naj bi predstavljala legendarna bronasta stolpa iz prvega jeruzalemskega templja; stolp Boaz (bo˞az) in stolp Jahim (yakin). Prvi naj bi pomenil moč, drugi ustanovitev. a) Leva vrata Device; v prizoru na vrhu timpanona**** se uprizarja vnebovzetje Marije v raj in njeno kronanje kot Kraljice nebes (Regina Caeli). Osrednji del predstavlja smrt Marije, nad njo stoji 12 apostolov s Kristusom. V osrednjem delu, kjer leži Marija na sarkofagu, so na sarkofagu motivi sedmih ornamentov, četudi sta po dva enaka, naj bi predstavljali sedem planetov in s tem povezanih sedem kovin. Sedem kovin alkimije. Sonce, ki predstavlja zlato, Merkur, ki predstavlja živo srebro, Saturn ustreza svincu, Venera ustreza bakru, Mesec srebro, Jupiter za kositer in Mars za železo. V tretji spodnji vrsti so prikazani trije biblijski preroki in trije kralji Stare zaveze. Slika 12: Vrata Device Steber, ki posredno podpira timpanon, prikazuje Devico Marijo z detetom. Izpod nje pa je začetni biblični prizor v raju, ko kača ponudi Evi jabolko, Adam pa le to vse opazuje. Slika 13: Marija z detetom, pod njima Adam in Eva ter zapeljiva kača Slika 14: Adam in Eva - trenutek greha Zanimiv se mi je zdel še spodnji levi del portala. Levo imamo rimskega cesarja Konstantina, desno med dvema angeloma je postavljen sveti Denis - prvi škof Pariza, ki nosi v svojih rokah lastno glavo. Sveti Denis, tudi sveti Dionizij, je zavetnik Pariza in Francije. Svetnik pa je tudi zavetnik proti glavobolom. Legenda pravi, da je dal tega mučenika v Parizu ubiti rimski guverner z obglavljenjem. Ko je bil Sveti Denis obglavljen, je vzel svojo glavo v naročje, se opral v bližnjem potoku in se sprehodil šest kilometrov vse do Montmartreja, kjer je pokopan. Na tem mestu, kjer se je končno zgrudil ta svetnik, je leta 626 frankovski kralj Dagobert I postavil baziliko Saint-Denis in kjer je pokopana večina francoskih kraljev. Slika 15: Saint Denis b) Desna vrata svete Ane predstavljajo vhod v zahodni del. Ta del vrat je bil izklesan okoli leta 1200, pred levimi in osrednjimi vrati. Na vrhu timpanona je Marija s krono na glavi, ki sedi na prestolu, v rokah drži scepter, v naročju na kolenih drži Jezusa. Jezus  nas pozdravlja z mudro in knjigo Zakona. Ob strani stojita dva angela, naprej na levi strani je prikazan škof Pariza, na desni strani pa kralj Childebert iz roda Merovingov. V tretji vrsti timpanona je prizor poroke med Joahimom in Ano in ženitve med Jožefom in Marijo. Slika 16: Vrata svete Ane Na nosilnem stebru je prikazan deveti škof Pariza sveti Marcel. Bil je čudodelnik in v svoji mladosti je opravil nekaj čudežnih ozdravitev bolnikov. Legenda pravi, da je premagal zmaja, ki je teroriziral Pariz samo z enim udarcem palice. Zmajska pošast je zelo rada hrustala pariška deviška mlada dekleta. Pariška legenda boja z zmajem, je le ena od mnogih čudežnih legend o škofih, ki so v boju porazili zmaja. Takšne zgodbe najdemo tudi v ostalih deželah Evrope, od Italije naprej do Nemčije in vse do Španije. Na fotografiji vidimo, kako rine škofovsko palico zmaju v gobec. Slika 17: Škof sveti Marcel, ki ugnablja zmaja Osrednja vrata predstavljajo Poslednjo sodbo po evangeliju po Mateju. Na vrhu na prestolu ob sodbi sedi Kristus. Ob strani mu stojita angela, eden drži v rokah žeblje in sulico, drugi pa križ. V drugi vrsti imamo arhangela Mihaela, ki tehta duše ljudi. Na tehtnico se naslanja hudič in spodaj vleče vago mali peklenšček, za vsa slaba dejanja človeka. Vsi na desni vrsti gredo v raj, vse ljudi na levi vrsti pa vrag vodi v pekel. Slika 18: Osrednja vrata – Poslednja sodba Slika 19: Kristus stoji na glavah dveh čudnih živali Slika 20: Apostoli Slika 21: Zanimiv prizor, ko peklenščki jahajo škofe Poslednja sodba, kjer se tehtajo dobra in slaba dela človeka, to je informacija, ki jo prejme posameznik ob obsmrtnemu srečanju, ko se potem vrne nazaj v življenje – človek vidi, vsa svoja dobra dela in slaba dejanja, ki jih je storil v svojem življenju. Ta prikaz tehtanje duše poznamo v skoraj vseh kulturah. Tehtanje del duše po smrti je znano v starem Egipt, z boginjo Maat. (V Egiptu so do tega podatka prišli ob iniciacijah smrti; inicianta so v sarkofagu pokrili s pokrovom, da se je začel dušiti, ali pa je imel vodno preizkušnjo v vodnjaku s krokodili, kjer je moral iniciant najti izhod iz vodnjaka.) Tehtanje dejanj pozna tudi indijska (Yama) in tibetanska mitologija. Moja razlaga tega obsmrtnega pojava je, da se v takšnih obsmrtnih trenutkih zgostita prostor in čas Alkimistična zgodba se začne pri osrednjim portalom.***** S podobo ženske, ki sedi na tronu, z glavo se dotika oblakov. V levi roki drži scepter, v desni drži dve knjigi, na žensko pa je prislonjena filozofska lestev. IV. Skrivnostni studenec ob vznožju starega hrasta. (Leva zunanja slika, druga vrsta.) V. Alkimist****** varuje Athanorja pred zunanjimi vplivi. (Desna zunanja slika druga vrsta.) Po Apoloniju Philostratus, naj bi bil to okultni grič, drugače je to osnovna alkimistična posoda (talilna peč; v arabščini al-, tannoor, ki so jo poimenovali tudi kot počasni Henry). Kaj je vic te talilne peči pri alkimiji? Velikokrat jo je razneslo, ker niso vedeli natančnih procesov in reakcijah, ob sestavinah, ki so jih vlagali v peč. Slika 22: Prvi emblemi z alkimijskimi skrivnostmi VI. Vrana – trohnjenje. (Prvi zgornji emblem – leva stran.) Črni ptič predstavlja njegovo jedko in razkrojevalno naravo. Obstajajo štiri vrste putrefakcije (trohnenje, gnitje) v filozofskem delu. Prva je separacija. Druga je prva konjukcija. Tretja je druga konjukcija, od težke vode do soli. Zadnja, četrta je konjukcija, utrditve v žveplo. VII. Filozofsko živo srebro. (Drugi zgornji emblem – leva stran.) Kača, ki se ovija okoli zlate palice. Filozofski Merkur je njegovo ime in kaducej je njegov simbol. Ta kača je aspekt živega srebra (Merkurja) v njegovem prvotnem stanju in zlata palica je materialno žveplo, ki ji je dodano. Kača namiguje na topljivo naravno stanje živega srebra. VIII. Salamander – kalcinacija. (Tretji zgornji emblem – leva stran.) Ženska, ki ima dolge lase in predstavlja kalcinacijo – delovanje ognja ali očiščenje z ognjem. V rokah drži disk s Salamandrom. Salamander je žival, ki živi v ognju in se hrani z ognjem. Salamander pa predstavlja tudi dušo. IX. Priprava Univerzalnega solventa. (Četrti zgornji emblem – leva stran.) X. Evolucija barv in procesov Velikega dela ali Opus Magnum. (Peti zgornji emblem – leva stran.) XI. Štirje elementi in dve naravi. (Zadnji, šesti zgornji emblem – leva stran.) XIII. Spojitev žvepla in živega srebra. (Peti zgornji emblem – desna stran.) Predstavlja v alkimiji združitev ženina kralja (žveplo) in neveste kraljice (živega srebra). Slika 23: Drugi emblemi z alkimijskimi skrivnostmi XIV. Materiali potrebni za izdelavo solventa. (Četrti zgornji emblem – desna stran.) XV. Utrjeno telo. (Prvi zgornji emblem – desna stran.) Sedeči vitez s pokončnim mečem v desni roki, z levo roko drži ščit z levom. Ta lev na ščitu predstavlja zelenega bodisi rdečega leva. Zeleni lev je proces, ko lev žre sonce. Rdeči lev pa predstavlja alternativno poimenovanje za »kamen modrih«, ki je potreben, da se kovina transformira v zlato. XVI. Združitev nespremenljivega in izparljivega (Tretji zgornji emblem – desna stran.) XVII. Filozofsko žveplo. (Tretji zgornji emblem – desna stran.) XXI. Kraljica brcne Merkurja (živo srebro) – Servus fugitives. (Tretji spodnji emblem – desna stran.) XXV. Razpad – raztopitev. Boj dveh narav. (Četrti spodnji emblem – desna stran.) Alkimistična zgodba podob se zaključi s kopeljo zvezd ali zgostitvijo Univerzalnega Duha. Slika 24: Kopel zvezd Naj zaključim to zgodbo o Moji Gospe s potekom te močne energetske črte, ki sem jo opazil šele ob pisanju tega teksta. Zmajeva linija teče čez katedralo Notre Dame de Paris, Sveto kapelo in se potem nadaljuje na 23 metrov dolgi egiptovski obelisk iz Luxorja na trgu Concorde. Obelisk Luxor so postavili na ta trg Concorde leta 1836. To bi bila lahko Marjetina zmajeva črta ali pa ena izmed črt drugega reda. Slika 25: Potek zmajeve črte Notre Dame de Paris – Luxor obelisk Ko sem nazadnje pogledal potek zmajeve črte na zemljevidu, sem opazil, da gre ta zmajevka tudi čez Bercy, torej čez francosko ministrstvo za finance V tej stavbi se je mladi primat učil, kako naj bi vladal revežem in jim kasneje s pomočjo represivnega aparata izbijal oči, da sedaj vidijo analogno. Večno resnico aristokracije in buržuazije, daj bogatemu in vzemi revežu, je tako rekoč transformiral v novo geslo: »Pribitek davka na galono bencina za eno oko!« Interesantno pa bo, kako bo ta vlada primata, če bo še vladala, v času ko bo vozilo dve tretjine vozil na elektriko, obdavčila elektriko. To bo šele pravo gorivo za ponovitev revolucije iz leta 1793. Ker me je tista močna energija presenetila takoj na vstopu na otok Ile de la Cite, prav tako pa tudi vodnjak z arhangelom Mihaelom nad Luciferjem na obrežju svetega Mihaela, niti nisem pomislil, da bi čez Mojo gospo potekala še ena zmajeva črta. To izhaja tudi iz dveh točk na videu. Šele ob pisanju teh tekstov, mi je nekako kapnilo, da bi šla lahko druga črta ali čez Nabrežje svetega Mihaela, ali čez cerkev svetega Severina in se potem nadaljevala na katedralo Notre Dame. Čez Južna vrata bi šla noter v katedralo, ven pa čez severna vrata ali tako imenovana Rdeča vrata. Slika 26: Južna vrata Slika 27: Vitraž nad Južnimi vrati, lahko bi bil škof v boju z zmajem Še se niso polegle prve iskrice požara, že so se v javnosti pojavile pobude, kako naj bi poskrbeli za prenovo notredamske katedrale. Ena od pobud pravi, da bi morala obnova katedrale iti korak naprej s sodobnim časom. Streho naj bi nadomestili s steklenjakom in na vrhu katedrale bi gojili zelenjavo. Spet drugi strokovnjaki so izrazili stališče, da leseni tramovi za streho ne pridejo v poštev, ker ni takšne velikosti tramov na razpolago in ker se morajo ti leseni hrastovi tramovi za streho sušiti nekaj let. Zaradi tega predlagajo ostrešje iz železnih tramov. Najhujšo napoved za katedralo so podali nekateri gradbeniki, ki so izvedli simulacijo in javnost seznanili z najbolj katastrofično varianto. V primeru, da se ne bo začela takojšna obnova, bi se ob vetrovih, ki so večji od 100 km/s, osrednji zidovi ladje sesuli same vase. Sedaj v vročem poletju imamo že nov strah. Zaradi ekstremnih poletnih vročinskih stanj, se bo malta na gotskih lokih razsušila, zato se bodo loki sami od sebe porušili. Bomo videli. Smo že v septembru in vroča julijska ter avgustovska napoved o porušitvi lokov, se še ni pripetila. So pa v tem času še nekaj drugega ugotovili. Ob gorenju katedrale se je zgodila še ekološka katastrofa, saj je ta kraj onesnažen s svincem, lahko ga bi primerjali s slovensko Mežico iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob požaru strehe, stolpiča in steklenih vitražov naj bi se raztalilo tudi okoli 300 ton svinca. Svinec, ki ga predstavlja planet Saturn, je oddaljen in skrivnosten. Svinec je prvi element v alkimiji. Ta element so ljudje v tej človeški dobi pridobili pred kakšnimi 9000 leti. Saturn pa predstavlja čas, čas žetve in tudi smrt. Kakšno sporočilo nam prinaša ta dogodek? Slika 28: Osrednji svinčeni stolpič, ki se je porušil med požarom A pariški škof in župniki so že imeli prvo mašo v podrti katedrali - s čeladami na glavi. Molili naj bi za čim hitrejšo obnovo katedrale. Denar bogatašev, ki so obljubili donacije, pa kaplja zelo počasi. Ne nakazujejo po 10, 20, 50 milijonov evrov, kakor so obljubili, ampak po 500.000 EUR, morda kdaj še kakšen milijonček evrov na žiro račun za obnovo katedrale. Ironično lahko za konec zapišem, da bi bilo v sklopu zeitgesta, najbolje ohraniti samo dva pravokotna zvonika s tremi vhodi. Kjer stoji glavna ladja katedrale, pa naj ostane čistina. Turisti naj z virtualnimi 3D očali gledajo in opazujejo, kakšna je bila nekoč katedrala. Apokalipsa zdaj; Gori Brazilija, gori Sibirija, gorijo Kanarski otoki, gori Grenlandija; takšni so bili naslovi v časopisih in na internetu 22.8.2018; Memento mori Notre Dame de Paris. Ob teh naslovih v tisku, se sprašujem, ali ena katastrofa napoveduje drugo katastrofo? No, in če se bo res zgodilo, bodite v tistih trenutkih prijazni en z drugim. Imamo en par nog, dvoje rok, dve ušesi, dve nosnici, dve očesi in srce z možgani. Imamo dobro in zlo. Imamo sever in jug. Imamo vzhod in zahod. Naš človeški svet je binaren. (Aurigo) Opomba *: Gargojle – mitološke živali, na gotskih cerkvah imajo po legendah povsem svojo specifično moč, saj naj bi odganjale zle duhove od božjega svetišča. Po drugi strani imajo te gargojle predvsem praktično funkcijo gotske arhitekture, ker se je iz njih izlivala voda ob deževju. V svojem bistvu so to nekakšni stilizirani iz kamna klesani žlebovi tistega časa. Poslovenilo so to čudno žival kot bruhalnik. Čeprav bi bilo prav in če bi sledili latinščini (gargula-požiralnik, grlo), ki ponazarja zvok vode ob deževju v cevi ali klokotajoči zvok vode, bi bilo prej bližje, če se že navežemo na grlo - grgrati ali grgralnik. Opomba **: Mislim, da tisto vodenje iz leta 2012 po zmajevih črtah Ljubljane, ljudem ni kaj dosti koristilo, četudi sem jim zraven še podrobno razkazoval simboliko zmajevih črt. Simbole energetskih linij kot so: Merkur, sveti Jurij, kače, kaduceji in zmaji. Zakaj? Zato ker običajni ljudje, kaj dosti ne čutijo teh energij oziroma ali jih sploh ne čutijo tako intenzivno. Razlog za navedeno, je ta, ker ljudje niso odprti in prevodni po vseh čakrah. V zadnjem letu sem imel vodenji po zmajevkah po Zagrebu in Ljubljani s prikazom simbolike zmajevih črt in običajno se pri posamezniku vse ustavi pri srčni čakri. Obuti maček in dve kraljični, so imeli čast okusiti vibracije zmajevk. Četudi so osebe na duhovni poti, lahko to opišem z naslednjimi besedami: ko je oseba na eni najmočnejših točk po desetih minutah intenzivno začutila premik energije od stopal do recimo nekje med boki in popkom, so na moji glavi, na temenu, že frfotali metuljčki energije in rahli vetrci. Za takšno stanje, odprtosti vseh čaker, je treba redno vaditi, skoraj vsak dan. Imeti poste, meditirati, se poigravati z energijami, se prečistiti in še kaj drugega opraviti v svojem življenju. Ob tem, je potrebno ob energetskih črtah upoštevati še dodaten parameter same lastnosti zmajeve črte. Energetske črte same po sebi ne delujejo vsak dan z enako močjo. Po dnevih imamo lahko različne stopnje vibracij, kakor tudi v letnih časih. Ko se mi je odpiralo tretje oko v letu 2001, sem dobesedno ugledal razporeditev mreže zmajevih črt, torej glavnih energetskih črt, čeprav v času videnja, nisem vedel za kaj gre. Da imam dobesedno odprto zadnjo čakro na glavi, sem izkusil v sanjah neke noči v letu 2003. (Od tistega trenutka je že minilo nekaj časa in to lahko sedaj zapišem. Nekateri, ki začnejo stopati po duhovni poti in se jih dotaknejo intenzivno energije, pa želijo v dveh, ali treh letih postati zdravilci in učitelji, ki bi učili druge in podobno. A običajno je to zgodba, ko slepec vodi slepca.) Nezavedno se je prelilo v zavedno. Ležal sem v temni mračnosti vesolja, v šravaka položaju. Dobesedno sem lebdel v zraku. Iz daljave je pronicala redka svetloba zvezd, kakor na najbolj temnem nebu z redko posejanimi zvezdami. Nad mojo glavo je sedel debeli Buda - smejoči se mož, v lotus položaju. Na mojo glavo je metal bele rastlinske lističe, morda lističe lotosa, še bolj so bili podobni izredno velikim lističem češnje. Ob vsakem izpuščenem lističu je izgovarjal debeli Buda besedi: tisoč lističev. Zatorej lahko za dobro pretočnost, če že ne marate dolgotrajnih vadb, izkoristite še dve možnosti. Posebej če ste otrok hitre ameriške prehrane. Vendar vse to delate na lastno odgovornost. Prva je, da prebijete zadnjo, sedmo čakro sahasraro, tako da se udeležite kakšnega večdnevnega intenzivnega tečaja phowe (seveda če vas spustijo na njega), da se vam teme totalno zmehča in postane mehko, kakor na lobanji pri dojenčku. Naslednja možnost je ta, (ki je ne priporočam), da si človek da, tako kakor frankovski kralj Klodovik iz rodbine Merovingov narediti trepanacijo lobanje oziroma prebiti lobanjske kosti na vrhu glave. Nekatera stara ljudstva so to metodo poznala že davno prej, vsaj kakšnih pet tisoč let nazaj v človeško zgodovino. Pred nekaj leti sta ruska antropologinja Elena Batiev in nemška antropologinja Julia Gresky, skupaj z ostalimi raziskovalci, v kraju Kabardino – Balkaria, 50 km stran od Rostova na Donu med 137 okostnjaki odkrili 12 lobanj, ki so imele narejene ritualne trepanacije na lobanji. Luknje so bile narejene na mestu lobanje imenovan oblivion, ki je za človeka zelo nevarno področje pri trepaniranju. Kosti so bile po starosti umeščene v leto 5000 do 3000 pred našim štetjem. Podobne ritualne trepanacije so našli tudi na ostalih področjih Zemlje. Na Polineziji, v Južni Ameriki (Peru). *** Matrice: tudi maternica, izvor. **** Timpanon je predel nad vrati. ***** Eden bolj znanih srednjeveških alkimistov Joseph (Quercetan) Duchesne (1544-1609) alkimistične procese razvrsti po naslednjem redu v dvanajst postopkov: 1) calcinatio, 2) solutio, 3) elementorum separatio, 4) coniunctio, 5) putrefactio, 6) coagulatio, 7) cibatio, 8) sublimatio, 9) fermentatio, 10) exaltio, 11) augmentatio, 12) proiectio. ****** Carl Jung za njih pravi: " Alkimisti so v resnici izraziti samotarji, samohodci; vsak govori na svoj način. Le redko imajo učence, zelo redko je tudi neposredno izročilo, kar prav tako velja za skrivne skupnosti in podobno. Vsakdo je raziskoval sam zase in sam prenašal svojo samoto…." Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog