|
||||||
|
|||||||
Dokončnega odgovora na vprašanje, ali je sončna svetloba koristna ali škodljiva, še vedno ni. Resnica je zagotovo nekje vmes. Kot pri večini stvari v življenju.
Sonce je izvor življenja a je obenem lahko zelo nevarno. Je torej naš prijatelj in sovražnik obenem. Sončna svetloba dokazano pozitivno deluje na naše razpoloženje. Mrzli zimski dnevi še niso tako daleč, da se ne bi spominjali turobnega razpoloženja in želje po svetlobi in toploti.
Pod vplivom sončne svetlobe nastaja melatonin …
Pri tem UV-žarki niso tako pomembni – sama svetloba namreč zajema veliko večji svetlobni spekter, kot ga vsebujejo le UVA- in UVB-žarki, ki segajo 280 – 400 nm oziroma 100 – 400 nm, če upoštevamo še UVC-žarke, ki se v večini absorbirajo v ozonski plasti.
Pozimi zaradi pomanjkanja melatonina hitreje nastopita malodušje in depresija. Melatonin nastaja v možganih, v češeriki. Je ena izmed učinkovitejših snovi pri lajšanju nespečnosti in premagovanju utrujenosti zaradi dolgotrajnega potovanja in prehajanja med različnimi časovnimi pasovi. Je eden izmed močnejših antioksidantov. Melatonin znižuje raven škodljivega LDL-holesterola, naj bi bil učinkovit v boju proti raku in krepil imunski sistem. V skandinavskih deželah za zdravljenje zimske depresije pogosto predpisujejo terapijo s svetlobo in svetujejo obisk tropskih krajev.
… pa tudi vitamin D
Da bo pod vplivom svetlobe nastalo dovolj vitamina D, morate kožo izpostaviti soncu v opoldanskem času (dve uri pred poldnevom do tri ure po poldnevu, ko je prisotno UVB-sevanje) le nekaj minut na dan. Zadostuje, da pride v stik s soncem samo nekaj kvadratnih centimetrov kože (površina hrbtišč rok in obraza naj bi bila izpostavljena soncu polovico časa, ki je sicer potreben, da se na koži razvije rdečina). Ležanje na plaži in porjavela koža nikakor ni zdravo (z mislijo na vitamin D). Dobro pa je vedeti tudi, da si zaloge vitamina D za hladnejši del leta ne moremo nabrati s sončenjem poleti, saj v vsakem primeru zadošča le za slaba dva meseca.
Tudi zdravilo
Obenem so lahko UV-žarki v rokah strokovnjaka za nekatere ljudi ugodni, celo koristni. Številne kronične kožne bolezni, kot so luskavica, nekatere avtoimune kožne bolezni (na primer areatna alopecija, vitiligo ...), atopijski dermatitis, parapsoriazo danes zdravimo s pomočjo fototerapije. Fotodermatologija je veja dermatovenerologije, ki uporablja točno določeno valovno dolžino UV-žarkov pod strogim zdravniškim nadzorom. Razlika med fototerapijo in solarijem je, da je izpostavljenost žarkom v solarijih nenadzirana, medtem ko je obsevanje pri fototerapiji povsem natančno določeno.
Senčna stran UV-žarkov
Zdravniki znamo za senčno stran UV-žarkov navesti cel kup negativnih lastnosti. Okvare kožnih struktur, ki so posledice bodisi enkratnega obilnega ali dolgotrajnega prekomernega sončenja, imajo za posledico pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Tako UV kot tudi svetlobni žarki so lahko sprožilci številnih kožnih obolenj in pojavov, kot so opekline, fototoksičnost, fotoalergija, kronični aktinični dermatitis,polimorfna svetlobna dermatoza, aktinični prurigo, solarna urtikarija, aktinične keratoze, aktinični heilitis, solarne akne, kožni rak, prezgodnje staranje kože, sprožitev ali poslabšanje nekaterih kožnih obolenj.
Koža nikoli ne pozabi
Zagotovo so najpogostejše opekline prve stopnje, ki se kažejo kot rdečina in blažja oteklina. Tako prizadeta koža peče in daje občutek napetosti. Včasih se pojavijo tudi mehurji, hujše bolečine in spremenjena kožna pigmentacija. Posledice opeklin na koži se samo seštevajo. Vi boste nanje čez nekaj dni že pozabili, koža pa ne. Spremembe v globljih in povrhnjih kožnih strukturah se kopičijo od prvega dne življenja. Povsem jasno je, da kronično izpostavljanje UV-žarkom povzroča prezgodnje staranje kože in nastajanje kožnega raka, tudi najbolj nevarnega malignega melanoma.
Danes čudovit mlad, zagorel obraz bo v odrasli dobi hitreje prekrit z gubami, na njem se bodo pojavile razširjene žilice, pigmentne lise, luskasta žarišča, starostne bradavičke. Koža bo mlahava in ohlapna. Ranice prezgodaj ostarele kože se počasneje celijo. Zaradi preveč sončenja se spremeni struktura kože. Kolagenska vlakna razpadajo, na novo se ne tvorijo v enaki meri in enake kakovosti kot v mladosti. Tudi elastična vlakna so poškodovana in slabše kakovosti. Po sedemdesetem letu je prizadetih večina elastičnih vlaken, vidne spremembe pa se začenjajo že kmalu po tridesetem letu.
Redno pregledujte kožo
V Sloveniji je kožni rak na drugem mestu, pri ženskah za rakom dojk, pri moškem za pljučnim rakom. Pojavnost najbolj nevarnega kožnega raka, malignega melanoma in manj nevarnih oblik, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, nezadržno narašča. Kar devetdeset odstotkov vseh oblik kožnega raka nastane na najbolj izpostavljenih delih telesa, torej na obrazu, vratu, ušesih, rokah. Prav nobenega dvoma ni, da predstavlja UV-sevanje najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka.
Najbolj zagotovo se boste rakavih sprememb obvarovali, če se boste kar najmanj izpostavljali sončnim in tudi umetnim UV-žarkom – torej tistim v solariju. Drugi pomemben ukrep je samopregledovanje. Enkrat na mesec po prhanju preglejte celotno kožno površino, tudi predele med prsti in okoli genitalij. Predele, ki jih ne vidite dobro, naj redno opazuje vaš partner.
Bazalnocelični karcinom je običajno videti kot majhen, bleščeč, mesnat vozliček ali kot rdeča izboklinica s krasto na površini ali kot odprta rana. Ploščatocelični karcinom je videti kot luščeča lisa ali dvignjena bradavičasta tvorba.
Maligni melanom pa se običajno pojavi nenadoma, brez opozorila, na normalni, nespremenjeni koži ali pa na že prisotnem pigmentnem znamenju ali nekaterih drugih pigmentnih lisah in se lahko zelo hitro širi. Običajno je temno rjave ali črne, lahko pa je tudi svetle kožne barve. Njegovi robovi so od okolice neostro omejeni. Lahko leži v nivoju kože ali pa je nekoliko privzdignjen. Mnogokrat je v spremembi več barv, rdeča, modra ali svetla barva.
Kadar opazite na koži nenavadno hitro rastočo spremembo ali znamenje, ki se lušči, krvavi in daje videz rosenja na površini ter kadar prihaja pigment preko meje v okolno kožno strukturo ali ko srbi in boli, pojdite takoj k zdravniku!
mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije
Vir: www.viva.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20190628162442707
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
