Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190628160034585

Pogled na tumor, rak z znanjem petih bioloških zakonov 3. del petek, 12. julij 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke KJE JE SMISEL IN KAKO NASTANE RAK "OBSTAJA TAKŠNA IN DRUGAČNA RAST" (TRETJI BIOLOŠKI ZAKON) Če organizem za razrešitev biološkega konflikta potrebuje več tkiva, ustrezniorgan v fazi aktivnega konflikta ustvari celično proliferacijo oz. množenje. Pri dolgotrajnih konfliktih, se zaradi neprestane rasti tkiva, ki jo povzroči množenje celic, tvori tumor ali rak. Ta postopek velja za vse organe in tkiva, ki izhajajo iz endoderma in starejšega mezoderma, torej za vse organe, ki jih nadzorujeta možgansko deblo in mali možgani, kot so pljuča, jetra, trebušna slinavka, črevo, ščitnica ali mlečne žleze, ... (Tretji biološki zakon). Biološki konflikti, ki v teh tkivih sprožijo SBS, so povezani z zalogajem (endodermalna tkiva) in z napadom oz. samoobrambo (tkiva "starega"oz. notranjega, splanhničnegaali visceralnega mezoderma). Rak, ki izvira iz žleznega tkiva (kot so mlečne žleze) in tumor, ki ima sekretorno lastnost (kot prebavni trakt), se imenujeta adenokarcinom. Hitrost razmnoževanja novih, dodatnih ("rakastih") celic je sorazmerna s stopnjo intenzivnosti doživljanja biološkega konflikta, zato imajo te celice sposobnost hitrega razmnoževanja in se genetsko razlikujejo od prvotnih celic. Šele v fazi, ki sledi razrešitvi konflikta, se bo rast tkiva ustavila. Prišlo bo do odstranitve presežnega tkiva s pomočjo redukcije, kazeozne nekroze, v kateri delujejo mikobakterije in glive ter se bo funkcija tkiva postopoma normalizirala. Konvencionalna medicina pojmuje to hitro celično mitozo kot "nenormalno" oz. kot "nekontrolirano rast" in ko hitrost delitve celic preseže določeno mejo, se tumor opredeli kot »maligen«. V nasprotju s tem, pa je delitev celic v luči Petih bioloških zakonov smiseln proces, s pomočjo katerega se organizem sooča s premagovanjem bioloških "izrednih razmer", ki so posledica specifičnega čustvenega doživljanja. Dr. Hamer je dokazal, da so rakaste celice specializirane celice, ki sodelujejo pri delovanju organa oz. tkiva na ta način, da njegovo delovanje izboljšajo ali okrepijo, ko je to z biološkega vidika potrebno: pri pljučnem raku, na primer, dodatne celice izboljšajo kapaciteto pljuč kot odziv na konflikt strahu pred smrtjo, pri raku debelega črevesa dodatne celice povečajo proizvodnjo prebavnih sokov, da bi lahko bolje obvladovali neprebavljiv zalogaj, pri raku dojk pa dodatne celice, ki proizvajajo mleko, omogočajo ženski, da zagotovi več mleka za ogroženega ali bolnega potomca v primeru konflikta ogroženosti potomcev oz. "konflikta ogroženosti gnezda". Še kot zanimivost: pri doživljanju bioloških konfliktov, ki so vezani na naše potomce (otroci, vnuki), se telo enako odziva tudi na naše domače živali, ki smo jih vzljubili kot otroke in počlovečili. Po drugi strani pa: če je za olajšanje reševanja konflikta potrebno manj tkiva, se organ ali tkivo odzove z izgubo celic. V fazi aktivnega konflikta se bo pojavila nekroza tkiva ali ulceracija, z namenom povečanja lumnov vodov oz. "kanalov" za boljšo pretočnost ali da bi se ustvaril prostor za učinkovitejša tkiva. Šele v fazi, ki sledi razrešitvi konflikta, se nekrotična oz. ulcerozna faza prekine, nadomesti pa jo fazarekonstrukcije tkiva, ki je običajno pretirana, zlasti v primerih recidivov. Ta postopek velja za vse organe in tkiva, ki izhajajo iz "novejšega"(zunanjega oz. somatičnega ali parietalnega) mezoderma ali iz ektoderma in jih nadzirata možganska sredica in možganska skorja, kot so kosti in sklepi, jajčniki, moda, koronarne arterije, koronarne vene, maternični vrat, bronhi, grlo in povrhnjice.Konflikti, ki v teh tkivih sprožijo SBS so povezani z razvrednotenjem (novejši oz. somatični oz. parietalni mezoderm) ter z ločitvijo in s teritorijem (ektodermalna tkiva). METASTAZE? V luči teh odkritij metastaze ne obstajajo. Gre za nove tvorbe, ki nastanejo zaradi drobovnega ali visceralnega doživljanja strahu, ki ga občutimo zaradi prejete diagnoze raka in "smrtne obsodbe". Ko smo soočeni s takšno diagnozo, bomo prav vsako, tudi najbolj banalno poslabšanje zdravja povezali z rakom, pa čeprav bomo samo utrujeni, nas bo bolela glava ali karkoli drugega, čemur sicer sploh ne bi namenjali posebne pozornosti. Gre za celo kaskado novih,stresnih občutkov (DHS), ki jih doživljamo zaradi prejete diagnoze. Povleče nas v spiralo brez dna, ki samouresničuje prerokbo diagnoze, saj se naša tkiva odzivajo na naše visceralne strahove in "ubogajo" signale, ki jih dobijo iz pripadajočih možganskih relejev: kosti, kri in bezgavke se aktivirajo ob razvrednotenju, zlomu samopodobe, obupu, brezupu, ponižanju(kostni rak ali "metastaze na kosteh"!), pljuča se aktivirajo ko nas je strah lastne smrti oz. smrti osebe, ki nam je zelo blizu;jetra se aktivirajo, ko nas je strah, da bi umrli zaradi lakote (izguba službe, partnerja, ki nas je preživljal, nezmožnost prehranjevanja zaradi doživljanja aktivnega konflikta, prejemanja kemoterapije ali iz drugih razlogov), črevesje, ko bi radi izločili iz življenja neko situacijo, ki jo doživljamo kot krivico, svinjarijo itd. Zato ni nič nenavadnega, da se po prejetju diagnoze rak in po vsej kalvariji, ki temu običajno sledi, na telesu pojavijo rakaste spremembe tudi na drugih tkivih in organih, vendar v skladu s Petimi zakoni to niso zasevki ali metastaziranje, temveč novi tumorji, kiprav tako podlegajo opisanim zakonom -tam so torej z namenom in ko jih telo več ne potrebuje, jih bo odstranilo, ali pa so tam nastali kot posledica oz. sopojav zdravljenja. PRESEJALNI TESTI – DA ALI NE? Vemo, da se je število odkritih primerov raka v zgodnjih fazah izrazito povečalo, odkar se opravlja presejalne teste. Glede na vse, kar je že tukaj napisano, lahko sedaj vsakdo razume, zakaj je temu tako in spontano se pojavi vprašanje glede smotrnosti oz. učinkovitosti presejalnih testov. Na to temo se izvajajo raziskave, kot na primer:EffectofThreeDecadesofSceningMammography on Breast-Cancer Incidence na spletni strani New England Journal Of Medicine (https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1206809),iz katere lahko povzamemo naslednje: od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej lahko vidimo, da je porast novih primerov raka sorazmeren z uvedbo presejalnih testov in masovnih preventivnih kontrolnih kampanj. Iz raziskave lahko vidimo, kako je mogoče napačno interpretirati podatke in povzročiti iluzijo, da je rak nenadoma postal "epidemija", saj so primeri raka vedno bolj številni. Po drugi strani pa to ustvarja tudi iluzijo, da so intervencijske tehnike vedno bolj učinkovite. Iz dobljenih podatkov namreč ne moremo sklepati, da so metode medicinskega zdravljenja bolj učinkovite in da se sčasoma še izboljšujejo.Pojav je jasen: večje kot je število zdravih ljudi, ki opravi preventivni pregled, toliko večje je število lažno pozitivnih rezultatov (npr. ko se zdrave osebe opredeli kot "bolne", kerimajo izvide o mikro-lezijah, ki se ne bi nikoli razvile); in seveda,več kot je lažnih pozitivnih rezultatov, večji je delež ozdravitev v odnosu do števila vseh "obolelih"(saj so bili v skladu zbiološkimi zakoni zdravi). Medicina lahko z zgodnjim odkrivanjem raka nedvomno rešuje življenja, razumeli pa smo lahko, da se z obsesivnim diagnosticiranjem lahko raka obenem tudi "proizvaja" oz. proizvaja "lažne bolnike", kajti, kdo ve, koliko ljudi se med testiranjem nahaja v fazi enkratnega aktivnega konflikta,med katerim pri endodermalnih tkivih celice proliferirajo (se množijo). Če bi ta ista oseba prišla na pregled po razrešitvi konflikta, bi bil štiri tedne po rešitvi situacije tumor skoraj zagotovo v remisiji (v upadu), če bi prišla ista oseba na pregled še kasneje, pa bi bila morda vidna le še brazgotina, lezija ipd. Tu je težko vedeti kje je meja med preventivo in prekomernim odkrivanjem patoloških stanj, ki to v bistvu niso. Odgovor na to, če presejalni testi masovno rešujejo življenja ali masovno proizvajajo raka, zagotovo ni v našem dometu, velja pa razmišljati tudi o tem, saj se po nepotrebnem ustvarja mnogo strahu in panike. Pri rakavih ali predrakavih spremembah črevesja, na primer, je krvavitev iz črevesja znak, da se oseba nahaja v fazi zdravljenja (do krvavitve običajno pride med epileptično krizo), toda kako vedeti, da oseba ni v recidivih in da stanje ni objektivno nevarno?Če se to ponavlja, je stvar verjeno bolj resna in se ji bo treba resno posvetiti. Če pa se je zgodilo le enkrat, je bil verjetno konflikt rešen in bi težava s časom izzvenela. SE NADALJUJE Komentarji (0) www.pozitivke.net