Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190603173530911

Osvoboditev od pričakovanj petek, 28. junij 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Ste kdaj razmišljali v smeri, da smo samo podaljšek, določena oblika ali pa izraz nečesa veliko večjega? Del nečesa, kar predstavlja vse kar je, je bilo, bo in nima začetka niti konca. Torej, če lahko verjamemo, da smo vse kar je, pa recimo temu stvaritev, potem ne moremo ničesar izgubiti in če se še bolj poglobimo, ničesar tudi ne moremo pridobiti. Nečemu kar je vse kar je, ne moremo nič odvzeti in nič dodati. Seveda pa je gledano iz naše tridimenzionalne navidezne fizične oblike in linearnega dojemanja časa, to kar precejšen zalogaj. Nekako znotraj tega je edina stvar, za katero lahko rečemo, da je resnična ali pa naša realnost, samo naša izkušnja in naše dojemanje že ustvarjenega. Vse ostalo pa je mogoče le utvara, iluzija ali kot ji Vede rečejo, Maya. To poudarjam zato, ker bi s tem zavedanjem oz. če bomo poskušali izhajati iz te perspektive, hitreje osvojili koncept tega, kar bi tokrat rada izpostavila. V zablodi, da nismo že sedaj vse kar je, ampak samo malo fizično bitje, ločeno od vsega, prepuščeno samemu sebi, se ne zavedamo, da nas ravno ti programi držijo v okovih 'lažnih' bremen, ki jih prenašamo in zanikamo sebe kot boga, če hočete. Torej sprostimo se, vse je pod kontrolo, pa če še tako težko to razumemo. Eno od teh bremen je npr. naše energijsko stanje hrepenenja in pričakovanja nečesa, kar 'še nimamo' in kar nam bi omogočilo, da bi bili srečni, če bi le-to dobili. Ravno zaradi nepoznavanja naravnih zakonov, ki temeljijo samo na tem kar razmišljamo, vibriramo oz. oddajamo, pa se od svojih pričakovanj samo še bolj oddaljujemo. Dokler si bomo prigovarjali: »želim, hočem, zahtevam, rabim, res nujno rabim in to čim prej, kdaj bo že, zakaj še ni...«, se nismo še zares predali zaupanju in vedenju, da vse že obstaja ter da so samo naši strahovi in dvomi tisti, ki določenega pričakovanja frekvenčno ne podpirajo. Eno je poznati teorijo, drugo pa se je temu zares prepustiti, v vedenju, da je vse točno na pravem mestu, v naše najvišje dobro. Predati se moramo popolnoma, kot otrok v materinem naročju. Če smo tudi sami eden od tistih, ki čaka idealnega partnerja, idealno službo, večje stanovanje... bi predlagala, da za začetek vse postavite v nevtralno stanje. To pomeni, da energijsko izenačite trenutno stanje z želenim stanjem. Če želeno dobim, je čisto enako, kot če želenega nimam. Na ta način boste najhitreje izničili odpor in vse kar je prilepljeno na trenutno ali pa želeno situacijo. Ko boste res energijsko sprejeli obe možnosti, kot enakovredni, potem ne bo več dvomov, strahu, pričakovanj, odpora in se boste preprosto odločili za opcijo A ali pa za opcijo B. Namenoma sem napisala opcija A in B, da boste razumeli, da morajo biti stvari svobodne in da ne smejo imeti nobene teže. To so samo opcije. Čisto polje brez zavestnih in podzavestnih oblik, sodb, želja, evforij, razočaranj, pričakovanj... Trenutno stanje je takšno kot je.. boli me križ, zelo boli. Poskusite se sprostiti in spustiti v bolečino in jo samo čisto indiferentno opazovati, nič ni narobe s tem, ni niti dobro niti slabo, samo je. Nato si zamislite kako imate zdrav križ, tudi v tem ni nič dobrega niti slabega, opcija B - zdrav križ. Ko boste resnično dosegli, da bosta oba stanja energijsko popolnoma enaka, se samo odločite za eno od teh opcij. Predlagam, da za tisto, ko vas križ ne boli. To je umetnost energijske nevtralnosti. Četudi se vam to zdi čudno in nelogično poskusite, ker deluje. Deluje, ker smo stanju odvzeli fokus, ne hranimo ga več z energijo, baterija je prazna. Enak princip velja za ljubezen, službo, odnose skratka za vse. Torej, če nekaj pričakujemo ali smo lahko pri tem nevtralni? Občutek zavedanja življenja in hvaležnost za to danost, brez pričakovanj, nam bo odprl vrata, skozi katera bo steklo obilje, ki je že dolgo čakalo pred vrati vendar smo mi vztrajno v krču držali ta vrata zaprta, pa četudi v dobri veri, da bomo prav z izsiljevanjem, nestrpnostjo ali potrpežljivostjo, hitreje prišli do cilja. Resda, se ogromno ljudi sooča tudi s težjimi posledicami karme in ti imajo težavnejšo nalogo razumeti in sprejeti, da je 'prav', da trpijo. A tudi v trpljenju, so...so možnosti, da gremo naprej in se nam zgodi nenavaden preobrat, je pa seveda težavnejša pot in ključ je ravno v sprejetju. In če bi se pri tem zavedanju in hvaležnosti do stanja bivanja še bolj poglobili v vse kar imamo in ne v to kaj nimamo, bi si vse skupaj zelo olajšali. Če bi obstajalo navodilo oz. recept za srečo, bi se ta kratko malo glasil: 'bodi srečen!' Vsa modrost je resnično skrita v preprostosti. Sreča ni eksterna in je ne moremo iskati v zunanjih okoliščinah in predmetih. Mogoče nas nov model avtomobila osreči za krajši čas, sigurno pa se zelo kmalu spet znajdemo v krogu nezadovoljstva. Ko to pišem, izhajam najprej iz sebe, kajti vsi smo ujeti v iluzijo, na nas pa je, kako intenzivna je naša odločitev. Nisem pristaš odrekanja ali pa neke vrste asket,... ogromna jahta, zakaj pa ne... samo opcija A in opcija B, brez nalepk in teže. Seveda pa mora biti vedno upoštevan faktor nenavezanosti in minljivosti. Če jutri jahte več ne bo, tudi u redu. Opciji A in B sta popolnoma enakovredni. Ko bomo pripravljeni, to kar že imamo, tudi izgubiti, bo to sigurno ostalo, v nasprotnem primeru, ko se oklepamo stvari in upor raste, pa je večja verjetnost, da bo to odšlo. 'Mojster' to ve in ni navezan na nič. 'Mojster' pravi: 'vse boste dobili, ko si tega ne boste več želeli'. Vsak se seveda vpraša, kakšen smisel pa potem ima, da bomo nekaj dobili, ko si tega ne želimo več. Smisel je v tem, da bomo dojeli, da vse že imamo in tega resnično ne rabimo za svojo srečo. Poskušajmo se, vsaj za hip, zamisliti, da nič zunanjega ne obstaja, ne predmeti ne okoliščine in da vse sproti sami ustvarjamo. Znanost danes že neizpodbitno dokazuje, da naša sistematska prepričanja, vplivajo na našo realnost. To zavedanje ni več samo duhovni koncept. Za konec bi za boljše razumevanje izpostavila razliko med vero in upanjem. Upanje je pričakovanje in izsiljevanje. Nekoč sem že pisala o raznih pasteh, ki jih imajo naši programi prepričanj. Eden od teh je, da je potrpežljivost božja mast. Kaj pa vem? Jaz bi bolj prisegala na vero. A ne vero v religioznem smislu, temveč v vero, da se bo nekaj zgodilo brez našega napora oz. vmešavanja v dogajanje. Če bomo živeli v trenutku in bili notranje umirjeni in zadovoljni, kakšno vlogo potem sploh ima potrpežljivost? Jo ne rabimo. Postanimo zavestni igralci, ki vedo, da se vprašanje ne bi porodilo, če odgovor ne bi že obstajal. Prepustimo se toku in vse bo prišlo pravočasno na svoje mesto. Ko bomo to dojeli in osvojili, nikoli več ne bomo ničesar pričakovali, temveč samo vedeli, da je, tam, za nas in da bo prišlo, ko bo pravi čas trenutka v vesolju. Poklanjam objem, Mely Vir: mychi.si Komentarji (0) www.pozitivke.net