Zdi se mi,
da diši prav do hiše.
V sadovnjaku so si drevesa nadela bele obleke,
v krošnjah glasno čebljajo drobne ptice,
regrat krasijo prve lučke
in nebo je jasno, brez vsakega oblačka.
Prihajajo prazniki,
Dvorišča so čista,
po hiši diši.
Gospodinje pripravljajo cel kup dobrot.
Čakajo na obiske otrok,
čakajo prijatelje, na stisk rok.
Naj bodo to prijazni dnevi za vse,
Za matere in njihove otroke,
za osamljene, bolne in ostarele,
za revne in premožne, za verne in brezbožne,
naj bodo prazniki vseh ljudi.
Na milijone na tem svetu pa živi
ljudi brez leska v očeh, brez veselja,
brez dobrot, brez obiskov in praznovanj.
Njim je namenjena moja velika želja,
Naj v teh dneh sreča žari tudi v vaših očeh.
Zdi se mi,
