Spet veter naokoli pesem mojo nosi,
med ljudi besede, verze trosi,
od tam kjer so pšenična polja,
odmeva pesem vse tja do morja.
Tam od Pohorja do Triglava odmeva,
mlado in staro prisluhne, jo prepeva,
od gričev in vinogradov kjer Mura kraljuje,
Z melodija,moja pesem z no zdaj potuje.
Vse tja do Kolpe kjer labodi se igrajo,
kjer poletijo,tam v vodi radi čofotajo,
od kjer štorklje letijo ljudi razveselijo,
oči in duša jih spet videti želijo.
In če od gora zdaj vrisk odmeva,
beseda naša nikjer ne sameva,
z nasmehom v dan nas prevzame,
dušo in srce vseh nas objame.
Spet veter naokoli pesem mojo nosi,
