Vedro je zvrhano polno vedrine.
Po hiši pometa,
po kotih opleta,
sprehaja se v parku,
igra se na trati,
v gozdu jezdi jelene,
kuha za lačne,
in se ne meni za lene.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Oči ji žarijo,
lica ji rdijo
in kolena se ji zašibijo,
ko se spogleduje
s svojo prvo ljubeznijo.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Da je ne zmanjka,
jo stalno natakam,
pustim jo,
da teče iz Vira,
bistro izvira
v skalah življenja,
tolmun se ne ustavlja
in ne pojenja.
Vedro je zvrhano polno vedrine.
Pridi še ti
in se je napij!
Vedro je zvrhano polno vedrine.
