Plonkanje se ne obnese.
Škilave oči
me opazujejo,
nimajo lastnega jaza.
Cenena ponarejenost
je vidna na daleč.
Smrdi.
Brezčutje
je brez vstopnice,
Modrost Stvarstva je zanj zaprta.
Skuša ukrasti tiste Modrosti,
ki so zaupane meni.
Groteskno pomeša moje besede,
ponavlja kot goska,
brez dojemljivosti.
Kopiranje nima življenjskega soka,
ne hrbtenice,
ne mreže pretoka.
Kopiranje nima življenjskega soka.
Plonkanje se ne obnese,
z njim se potrjuje
lastna brezvrednost.
Pohlepna praznina,
seseda se vase,
v sredino tarče,
slepa se nastavlja
pred puškine cevi.
Ko poči,
pokrijem svoja ušesa,
obrnjena vstran,
k svojemu delu.
Ni mi mar.
Drugače se ni moglo izteči.
Plonkanje se ne obnese.
Plonkanje se ne obnese.
