Odprto pismo predsedniku države in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
sobota, 15. november 2014 @ 22:41 CET
Uporabnik: Sonce
Spoštovani predsednik države, spoštovani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!
Vsekakor se je na to, kar bomo napisali, že dolgo opozarjalo, dogodki preteklih dni, ki pa niso osamljeni primeri na tem področju, pa so potrdili, da je potrebno narediti red tudi na področju Uprave RS za varno prehrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj državljani RS ne moremo več zaupati sedanjemu vodstvu tega vašega resorja, da nam lahko zagotavlja, po svoji primarni nalogi, ki je varstvo prehrane za ljudi in živali, zdravo in kvalitetno prehrano, kaj šele, da bi poskrbelo za vse ostale naloge, ki jih ima tako lepo opisane na strani vašega ministrstva oz. resorja.
Te primarne naloge so tudi izhodišče za delovanje vašega sektorja , ki povezujejo vse nadaljno delo na tem področju in je tudi osnova za zdravje ljudi in živali. Prišel je čas, da se temeljito lotite sprememb na tem področju, da se začne s spremembo in dopolnitvijo zakona o varstvu in zaščiti živali, prišel je čas, ko je treba zamenjati tudi vodstvo UVHVVR, saj je dosedanje vodstvo obtičalo v preteklosti in očitno ni sposobno več hoditi v korak z razvitim svetom. Takemu vodstvu državljani RS ne moremo zaupati, da skrbi za našo varno prehrano, posledično s tem tudi ne za naše zdravje!
Na preprost in razumljiv način vam bomo opisali, preko enega primera, delovanje vašega aparata in zakaj med nami, vašimi državljani, prihaja do nezaupanja in do zahteve po odstopu vodstva UVHVVR. Primer ni edini, je pa trenutno najbolj odmeven in meče izredno slabo luč na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tako doma kot v svetu.
V evropskem poslovnem registru je zaveden kmetovalec, ki naj bi se ukvarjal z govedorejo za zakol in konjerejo za prodajo. Ugotovljeno je, da ima ta kmetovalec v lasti 100 ali več živali, za katere skrbi sam. Kmetovalec, že po besedah vaše direktorice UVHVVR ga. Čadonič, NI vzoren kmet, kar tudi ne more biti, saj sam NE MORE in NI V STANJU skrbeti za toliko živali, prav tako finančno ni zmožen tem živalim nuditi normalne prehrane in osnovne veterinarske oskrbe.
Živali tudi niso zavedene v register, kot se po zakonu zahteva. Enkratni redni letni inšpekcijski ogled sicer ugotavlja določene manjše nepravilnosti, ki jih kmetovalec tudi odpravi, kaj več pa se tu ne dogaja s strani uradne inštitucije. Sosedje opozarjajo na slabo ravnanje in oskrbo živali, opozarjajo, da jih je preveč, da kmetovalec zanje ni v stanju normalno skrbeti, opozarjajo na pogine, na možnost razvoja kakšne bolezni, vendar pa vaše inšpekcijske službe venomer ugotavljajo, da so minimalni pogoji zadovoljeni.
Živali pa živijo ali v premajhnih hlevih, v svojih lastnih iztrebkih ali lačne na že zdavnaj popasenih pašnikih. Umazane od urina, svojih iztrebkov, sestradane, žejne, bolne, so degenerirane, saj se parijo med sabo,... brez potrebne veterinarske oskrbe, saj je ta pri tolikšnem številu živali ogromen strošek, brez rednih cepljenj, brez dokumentov, ... Ko pa se vse skupaj obelodani, so izgovori kot je bil zadnji, s strani generalne direktorice ga. Čadonič:
«Posnetki so pretresljivi, ampak takšno je življenje!« neodgovorni, nestrokovni in mečejo slabo luč na vaše ministrstvo doma in po svetu. Na vaši strani piše:« primarna odgovornost za zagotavljanje varne hrane je na strani nosilca živilske dejavnosti, varnost živil mora biti zagotovljena skozi celotno prehransko verigo, začenši s primarno proizvodnjo,…”
In primarna proizvodnja, se po laičnem mnenju nas državljanov, začne pri kmetovalcu! Kako nam lahko potem nekdo zagotovi, da državljani RS jemo zdravo hrano, saj, imamo v društvu to »srečo«, da lahko marsikje vidimo in se prepričamo, da temu ni tako, da je državljanom RS zagotovljena resnično zdrava hrana, če celotna Slovenija lahko vidi, da ta že v samem štartu NI in NE MORE biti vzrejena v normalnih pogojih.
Kako nam lahko nekdo zagotovi, da je žival, ki je bila vzrejena za zakol in celo svoje življenje živi privezana v hlevu, stoji in leži v ogromnih kupih svojih iztrebkov, hranjena z neprimerno krmo, nikoli veterinarsko pregledana, zdrava in da je njeno meso varno za uživanje? Kako nam lahko zagotovite, da en sam človek, ki je obstal v preteklosti, lahko dobro skrbi za 100 ali več živali in da so te živali zdrave in primerne za uživanje.
Kako lahko vaše inšpekcijske službe dovolijo, da se tak človek »muči« s toliko živalmi še naprej, ko je vendar vesoljnemu svetu znano da, če se kmetija ni tehnološko razvijala, ni v stanju skrbeti za toliko živali, jim nuditi primerno hrano in oskrbo? Na kmetiji pa živijo tudi druge živali, prav tako neprimeno oskrbljene, brez veterinarske oskrbe, brez vode in primerne hrane, tudi potencialne prenašalke raznih bolezni. Kmetija je zanemarjena, že sam pogled nanjo pove, da lastnik ne more in ni zmožen zanjo vzorno skrbeti.
Zakon nekaj predpisuje, žalostno pa je, da direktorica UVHVVR, ki naj bi si stanje sama ogledala, dopušča kršenje zakona o zaščiti živali in celo izjavi, da je za živali poskrbljeno! Kakšno sliko si bo ustvarila Evropa ali svet, kako se boste zagovarjali, če uradna inštitucija iz tujine želi obiskati točno tega »vzornega« kmetovalca, katerega naslov je našla v evropskem poslovnem registru in glede na to, da ga vaš sektor vodi zavedenega v registru, še vedno, kot bolj ali manj vzornega kmeta in vidi vso to miserijo?
Prav gotovo nas bodo enačili z nerazvitimi državami! Hkrati pa se s podpiranjem takšnih kmetij meče slabo luč na resnično vzorne kmetovalce, ki so trudijo, ki so šli z razvojem in tehnologijo naprej, ki se resnično trudijo, da rejne živali živijo v primernem okolju in so primerno oskrbljene, ki skrbijo tudi za ostale hišne živali in ljubljenčke. Kakšno sliko si bodo ustvarili o naši državi, o vašem ministrstvu, o inšpekcijskih službah?
Na vaši strani v rubriki »Zdravje živali« piše: »Sektor pripravlja in sodeluje pri sprejemanju EU zakonodaje in prenosu le te v nacionalno zakonodajo ter pripravlja nacionalne predpise, ki urejajo področja dela sektorja. Aktivno sodelovanje v delovnih skupinah EU institucij ter drugih mednarodnih organizacijah omogoča strokovno in učinkovito delo, ki je podlaga za zagotavljenje visokih standardov na področju zdravja in dobrobiti živali.”
Iz dela vašega sektorja to ni razvidno!
Ker, če bi se to izvajalo, potem ne bi bilo potrebno nam, živalovarstvenikom neprestano opozarjati, da je potrebna sprememba zakona o zaščiti živali, da je delo inšpekcijskih služb neučinkovito, saj so že v EU na tem področju sprejete veliko naprednejše direktive in priporočila, ki pa k nam, v naš zakon, niso bile predlagane, kaj šele vnešene. Za nas to pomeni, da vodstvo UVHVVR nima interesa po kakršnih koli spremembah in da so jim trenutno veljavni zakoni v RS “pisani na kožo”, da svojim zaposlenim na tem področju nudijo premalo in od njih zato tudi ne morejo zahtevati večje strokovnosti in bolj kvalitetno opravljenega dela.
Vsekakor je zaradi njihovega neosveščanja padla slaba luč tudi na naše politike v EU, ki so skoraj soglasno sprejeli in podprli rejo bikov za bikoborbe v Španiji, kar razviti svet obsoja kot mučenje in se proti temu bori, naši politiki pa v imenu vseh nas to podpirajo! In naše laično razmišljanje je, da se pred glasovanjem, doma niso imeli s kom posvetovati o tej zadevi ali pa so jim svetovali napačno!
V okviru naše delovanja tudi redno prebiramo strani UVHVVR. Veliko leporečja je v njej, a vendar se tako malo tega izvaja, če pa se že, se velikokrat gleda skozi prste, velikokrat se gleda z zaprtimi očmi. Venomer poslušamo, da je inšpektorjev premalo, da je dela preveč, sami pa opažamo, da je tu tudi veliko neznanja in nezainteresiranosti za pomoč. Nekako bi rekli, da je vašemu vodstvu UVHVVR “izpod časti” sodelovati in predati nekaj dela društvom za zaščito živali, jim pomagati z izobraževanji, jim dodeliti določena pooblastila in vzpostaviti ter negovati dobro medsebojno sodelovanje.
Razvite države so to storile, naša še vedno stoji na mestu, lahko bi rekli, da v nekaterih smereh prej nazadujemo kot napredujemo. Tu sem štejemo tudi Slovensko policijo, kjer manjka oddelek za pomoč pri zaščiti živali, sem štejemo sodstvo, kjer manjka oddelek za hitro reševanje v primerih mučenja in zlorabljanja živali, tu manjka osveščanje in ozaveščanje veterinarjev, ki so dejansko prvi, ki lahko opozorijo na nepravilnosti, ne pa da molčijo, ker se bojijo za svoj zaslužek.
Vaš sektor UVHVVR se ne razvija, sedanje vodstvo za to niti nima interesa. Res je, da je to mnenje članov društva, ne samo našega, tudi ostalih društev, vemo pa, da se z nami strinjajo tudi državljani RS in da nas podpirajo pri tem, ko vam vljudno priporočamo, da zamenjate celotno vodstvo UVHVVR in na njegovo mesto postavite mlade ljudi z energijo in voljo, ki bodo pripravljeni uvesti spremembe, ki bodo pripravljeni na sodelovanje, ki bodo pripravljeni poslušati, videti in povedati, ki bodo pripravljeni iti v korak s časom in ne dremati v svojem fotelju pa čakati na plačo!
Pozdravljamo vas v upanju, da boste resnično začeli razmišljati o spremembah na tem področju. Tako pri zakonih, kot pri zaposlenih. Želim vam veliko uspehov in smo vam skupaj s strokovnjaki tega področja in ostalimi društvi pripravljeni pomagati.
Društvo za zaščito konj
in ostalih živali
Predsednica:
Natalija Nedeljko
