''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Pogled v obraz Nje,
ki mu je bila zvesta -
in mu dajala ljubezen,
iz 10 letja v 10 letje,
kateri je bil stalno prvi.
Sedaj njen obraz,
po življenja muke trudu -
izgubil je pomlad,
kar se sama Ona zaveda.
Se vidi na obrazu,
bolečina, ko Ona sama,
gleda spomine slik,
ki solze Nje obraza -
sedaj,
noben poljub več ne izbriše.
Na sliki spominov -
padajo solze -
nekoč lepotice,
ko bila je pomlad,
v duši in telesu..
Mlado srce,
vklopljeno v telesu jeseni,
obraz kaže bolečino,
ob tem pogledu,
se počuti krivega.
Krivega,
monetov tudi samo,
čustvene nezvestobe -
Njej,
ki mu je dajala 10 letja,
je življenje in ljubezen.
Sedaj neizogibna bolečina,
vendar drži se upa,
da nekoč nekje pomlad -
se zopet bo vrnila.
Če bi le teh bebcev,
ne bilo.
Bebcev,
prodajalcev nesmisla,
ki sicer vedo,
da NI več upanja -
upanja preko groba.
Solza bolečine pade,
na sliko spominov,
solza -
nekoč lepotice in device.
Sedaj v pozni jeseni,
obleke plače v upanju.
v bolečini in upanju,
da pomlad zopet bo prišla.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
areis vir: nesmiselna "realnost"
