'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Poglej obraz spoznala -
spoznala se bo bolečina
v srcu,
ki ljubilo je preveč,
V srcu, ki pozabilo,
več rosnih je bolećino
ko pozabilo srce bolečino je hitro'
Zdaj se vse bol počas premika,
bolečina se počasi izmika.
punčka huda bila,
ga nerodno je ranila,
če tudi pel pesemce,
kakor slavček iz primorja.
Prišel cajt bo, ko s poljubom -
poljubom vročim,
Ji bolečino bo povrnil,
da nikol ne bo me pozabila.
Da ne bo nikol pozabila,
poljub vroč poljub goreč -
da ne bo potrebno it na peč.
vse bi napravu', da bi Jo nazaj dobu.
odpeljal bi jo domu'
To seveda na primorsko.
Na primorsko, kjer burja brije,
na žalost, kikelc več ni,
da bi, kakor cajti starih
burja kikelco gor pihnila.
potem ne boj se deklica,
te bom kar tam pustil -
če - ker kiklce ne nosiš,
da bjo buja gor pihnila.
Potem ostani kar tam,
da boš rože na vrtu plela,
NE boš vesele pesmi sladko pela,
ker "fanta" ne bo, ki bi stal pred njo.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
ps:
ne vem zakaj domišljjam si
poje verze lepše se v "bolečini"
ko dobri cajti so minili.
Punčka dober se mej,
nikoli več ne bo kot prej.
Cajt pa gre naprej.
Ure dnevi leta tečejo...
