Zakaj župniki pri mašah ne upajo brati nasilnih biblijskih citatov?
petek, 4. januar 2013 @ 13:12 CET
Uporabnik: Sonce
V bibliji je ogromno protiustavnih citatov, ki spodbujajo bralce k fizičnemu in psihičnemu nasilju. Nekaj primerov (vsi citati so iz www.biblija.net):
• Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)
• Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; … (5 Mz 17,12)
• Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva, naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede! (5 Mz 22,20-21)
• Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
• Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: "Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec."Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)
…
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je v Pobudi za prepoved delovanja katoliške cerkve (13.6.2008) med drugim glede protiustavnih citatov iz biblije zapisalo:
»Mnogi menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Že v sami bibliji piše: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1) (…) Seveda tudi veljaven Katekizem katoliške cerkve potrjuje, da ne gre za neke zgodovinske, neveljavne tekste, temveč gre, seveda po nauku Katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati.
Tako se v katekizmu glasi: "Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana." (121) "Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti)." (123)
Po nauku cerkve so torej vsi ti citati, ki spodbujajo k morjenju, božja beseda. Če cerkev resnično verjame v to, zakaj potem župniki in škofje pri mašah ne upajo brati teh nasilnih biblijskih odlomkov? Ali se morda bojijo, da bi kakšen obiskovalec sredi maše poklical policijo in jih obvestil, da njihov duhovnik poziva svoje farane k ubijanju?
Postavlja se še eno vprašanje: če bi kakšen katoliški vernik zvesto sledil navodilom »božje besede« v bibliji in recimo ubil svojega neposlušnega sina ter se potem na policiji in sodišču skliceval na »božjo besedo«, ali bi ga katoliška cerkev branila pred »neutemeljenimi obtožbami«? Zelo malo verjetno. Pristal bi v zaporu, kjer bi ga, ironično, morda obiskal kakšen, od davkoplačevalcev plačani katoliški duhovnik in mu pomagal z »duhovno oskrbo«. Čeprav ga je ravno ta »duhovna oskrba« pripeljala do zločina.
Sicer pa je dejstvo, da je bila ravno nasilna biblijska ideologija podlaga za večino zločinov katoliške cerkve v zadnjih dva tisoč letih. In zločini se nadaljujejo tudi danes. Spomnimo na izjavo znanega in svetovno priznanega cerkvenega zgodovinarja ter pisatelja Karl Heinz Deschnerja: »Po intenzivnem raziskovanju zgodovine krščanstva v antiki, srednjem veku in novejšem času, še posebej v 20. stoletju, ne poznam nobene organizacije na svetu, ki bi se obdržala tako dolgo in neprekinjeno in bi bila tako strahotno obremenjena z zločini kot je Rimskokatoliška cerkev.
Ta izjava, ki sem jo napisal in izdal v publikacijah, kritičnih do cerkve, je krita (poprej posneta na najmanj petih kasetah) in skozi mojo »kriminalno zgodovino krščanstva« še bolj potrjena in bo toliko časa veljavna, dokler ne bo nekoč nekdo mojemu dobro utemeljenemu gradivu nasprotoval z ravno tako dobrim gradivom, da na svetu obstaja druga organizacija, ki je ravno tako dolgo in neprekinjeno in tako strahotno obremenjena.« (Karl Heinz Deschner, Die beledigte Kirche, s.42)
