Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20121222191236184




Ne željam, sanjam in pričakovanjem

sobota, 22. december 2012 @ 19:12 CET

Uporabnik: AnaH

Veseli december? Le kaj je resnično veselo? Tekanje za darili, ki so pogosto odkupnine in podkupnine namesto razumevajočega sprejemanja drugih in resnične pomoči iz brezpogojne ter vsem namenjene ljubezni? Dajanje daril predvsem tistim, ki imajo vsega preveč? Pokol drevesc za zunanje pogansko obeleževanje zlorabljenega praznika, ker je v notranjosti preveč prazno?

Jaslice, polne likov živali, kakršne so ob rojstvu Jezusa dajale toploto in toplino, ki ju ljudje zanj in oba starša niso premogli? Jezus je prišel na Zemljo, da tudi živali reši trpljenja in ljudem s svojim zgledom ponudi rastlinsko hrano in pokaže bolj ljubeč in spoštljiv odnos do vseh oblik življenja. Toda prav v decembru se poveča pokol živali, ki končajo na krožnikih. Ali ni to v posmeh Jezusu?

Večina novoletnih voščil je polna želja, sanj in pričakovanj. Premisleka je vredno, kaj vse namenjamo drugim. Bolni nam želijo zdravje, ker ga tudi sami pogrešajo, a je to podobno zajemanju iz nezdravega, okuženega vodnjaka. Srečo želijo tisti, ki je tudi sami nimajo; bogastvo pa tisti, ki ga hočejo predvsem sebi; k miru kličejo tisti, ki nam ga kradejo. In tako naprej ...

Pričakovanje je nekaj, kar naj se zgodi samo od sebe, brez našega truda, ali pa da za nekaj poskrbijo drugi. Namesto nas? Bi bilo to pravično? Podobno je s sanjami, pravzaprav s sanjarjenjem, kako bi bilo, če bi ... Da, velik če in malo ali nič dejanj! Ali ni tudi za tem lenoba? Bolje je postaviti si jasen cilj in si zanj prizadevati na pošten način.

Sama že leta ne pošiljam voščilnic in se vsesplošnemu izrekanju želja najraje izognem. Najraje bi vsakomur, tudi ateistom, izrekla nekaj podobnega, kar jim pošiljam le v mislih: »Naj te vsak trenutek varuje, vodi, uči in spremlja Bog in ti pomaga živeti po njegovi volji.« Vendar le, če mu prisluhnemo po vesti, ki se oglaša. Tudi svoj glasni »Dober dan!« rada kdaj dopolnim le v mislih z: »... po Božji volji.« Saj on ve, kaj je za koga najbolje.

Za moje odklanjanje poplave izrečenih ali zapisanih želja, sanj in pričakovanj je zaslužno premalo znano najsvetlejše žensko bitje, ki v tem prelomnem času nevsiljivo uči prav živeti.

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20121222191236184







Domov
Powered By GeekLog