o Ljubezni,
ki pričakoval ni odhoda,
odhod obraza ustnic njenih,
ki zgovorile so besede,
lepota katerih
lepot besed je angela neba
angela nežne “grešnosti” lepote
Spozna,
Jo v bolečine je samoti,
v noči temini parka.
Objame Jo tesno lubeče,
ljubeč pogled oči angela
videl v njenuj je očeh.
pogled utopi srce v Ljubezni
angela neba
angela nežne "grešnosti"
srce umiri se v objemu njegovem.
Da rešil jo samote je
tega ni pozabila....
Prešel je dan prešle noči,
objemov poljubov so ljubezni.
Vrnila mu tisočero,
Vendar:
čas je, da grem mu pravi,
kam greš ? Tu je tvoji dom.
Dom ja tam ker sem zgubila ljubezen prvo.
Grem v zarji jutra...
Še ena noč en objem in slednji poljub
Izginila je v neznano je v zarji jutra.
Vedel ni resnice, vedel je, da laže.
-----------
Dnevi noči......
strahota samote noči, nebo zvez utripajočih
polni nebo....
On čuti v sebi le praznoto - hrepenenje,
hrepenenje, da mogel spet bi poljubiti,
Nje ustnice srca telo....
Spoznal, da dal vse je njej, ko potrebovala je ljubiti.
Spozal, da dal preveč ljubezni njej je,
spozna v bolečini samote praznote čustev.
------------
Počije;
rad zaspal, da zginil v večnosti bi sanji.
Samota.... brezup...duh smrti ...tema’ čustev,,,
dih slednji pričakuje...
---------------
Kaj delaš ?
Nežen glas ga zdrami iz temin obupa.
Kaj delaš?
toplina rok ljubečih objame
objame lice njegovo
v toplini objema srca grudi.
“moment smrti” spremeni se raj,
ob objemu nežnih rok poljuba ustnic
in šepet:
”prišla sem ker te ljubim in da ti vrnem”
ker zopet naučil si me Ljubiti....
Kaplja solze, solze nje oči.
izdaja drugo dejstvo...
Čemu prišla si?
Solze polnijo ljubeče temne oči,
ko dihne:
Prišja sem - želim umreti
v tvoje objemu.
Nagnje se, da pokrijejo oba
njeni temni lasje, ko ustnice
se zvarijo v poljub noči.
Tako zaspi s prsi na prsih je njegovih.
----------
Predaja
----------
Predala popolno sem v roke se njemu,
strahu bolečini, da me ne ljubi.
Vendar,
našla sem Ljubezen.
Hvala ti,
jasno vidim v tvojih očeh
hrepenenje po objemih mojih,
poljubih, tesnosti telesa ;
odgovor Ti sanji si mojih
zato ti moja si Ljubezen.
Hvala ti, ki nežno
nežno -
vodiš me po poti
v deželo sveto
v svetlobo Ljubezni,
svetlobo tvojega srca
tvojega duha in duše
kje našla sem svoj Dom,
Našla Dom Si Svoj,
Sem v objemu Ljubezni,
srca njega, ki te ljubi.
Ljubil je v momentih,
momentih diha lepote
šepe’ta tvojih je besed.
Nebo polno lepote -
lepote zvezd sijočih.
Najsvetlejša zvezda si ti,
ostala boš – ker
besede tvoje te izdajo,
da sposobna Si goreče
goreče ljubiti.
Če tudi skrivaš On ve,
da Ti srce želi goreče ljubljeno biti.
Vzljubila je, ozdravelo nejno je srce
tesno privije se in šepetaje reče:
Pridi - pojdiva Domov.
V duši srcu Njegovem
Izbrala Sama Je Svoj Dom.
*********************
