-------------------------
Čvet duhteč zarja jutra
--------------------------
Bujnosti vse lepote
bila vsem je sonce
zarje novega dneva jutra
kakor,
da ima noč, moč svojo
pošla je njena moč
pošla mladost srca.
Srca plemenitega bit
izginja bit za bitom
v počasnejši ritem bita
Dih ne čuje se le
števec piše 78 73
61....dol do zero
srca bit izgine,
razum premine.
Duša brez slovesa
v neznanost izgine.
Jok je,
komur solze niso posušene,
srca čustva otope nekomu
da točiti solz ne more.
Dal bi vse življenje
da videl le moment
zopet bi obličje nje,
ki jo prerano ugonobila
dolga bolečina je srce
Ali samo lepota rano gine
sprašuje razum se misel
ni odgovora ni besede
da ublažila bolečino bi.
Pgled na križ molitev
ne ublaži -
ne ublaži bolečine.
Le pove, da križani
vedel je kam gre.
On pa ne ve kam
odšla je Anna,
kam odšel bo on
ko ura bije 20 in štiri...
Zaspi....ni sanji več.
sanji ni o ljubezni,
čuti le dih mrzlega
sedaj objema.
'''''''''''''''''''''''''
spomina lepega ni -
ni v tem momentu.
le mrzlota temne sence
smrti ga obdaja.
mgoče zora jutra obudi -
obudi lepote nje spomine.
sanji spominov sanje nove..
-----------------------------
Hvala *Anna* za lepote tvoje.
------------------------------
"bujnosti" lepote
krakowa al' kieva;
nikoli ne bo vedel resnice
