Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20120825112753359

Ob stoti obletnici morske tragedije: Vatikan potopil Titanik!? sobota, 25. avgust 2012 @ 11:27 CEST Uporabnik: Sonce V nadaljevanju sledi povzetek teksta iz spletne strani http://www.pacinst.com/terrorists/chapter5/titanic.html Ko pomislimo na dogodke, ki so se zgodili v zadnjih dveh stoletjih, so med njimi takšni, ki nas navdajo z grozo, presenečenjem in globoko žalostjo. Najprej nam prideta na misel uničenje World Trade Centra v New Yorku in potop ladje Titanik. Pri vseh večjih tragedijah v zadnjih dvesto letih so imeli ključno vlogo jezuiti. Sedaj bomo pokazali kako so jezuiti načrtovali in izpeljali potop Titanika ter predstavili razloge za ta njihov zločin. Od leta 1830 Amerika ni imela centralne banke. Jezuiti so si obupno želeli centralno banko v Ameriki, da bi lahko imeli finančni rezervoar brez dna, od koder bi lahko dobili denar za vodenje vojn in ostalih gnusnih projektov po svetu. Leta 1910 se je sedem mož srečalo na Jekyll Island, kjer so se odločili za ustanovitev centralne banke (leta 1913 je bila ustanovljena), ki so jo poimenovali Zvezne rezerve. Ti možje so bili Nelson Aldrich in Frank Vanderlip, predstavnika Rockefellerjevega finančnega imperija, Henry Davison, Charles Norton in Benjamin Strong, predstavniki J.P. Morgan korporacije, in Paul Warburg, ki je predstavljal Rothschildovo bančno dinastijo Evrope. Rothschildi so bili bančni agenti za papeške jezuite, ki so imeli v rokah »ključ do bogastva katoliške cerkve.« Vse tri finančne družine, Rothschild, Morgan in Rockefeller so delovale pod vplivom jezuitskega reda, kajti jezuiti so se infiltirali v njihove organizacije. Jezuiti so bili pripravljeni narediti vse, kar je bilo potrebno, da uničijo ustavno svobodo v Ameriki in pripeljejo papeža do svetovne prevlade. Gradnja Titanika se je začela leta 1909 v ladjedelnici v Belfastu, glavnem mestu Severne Irske. Belfast je bilo protestantsko pristanišče, ki so jo jezuiti sovražili. V tistem času so obstajali nekateri bogati in vplivni ljudje, ki so dali jasno vedeti, da ne podpirajo ustanovitve centralne banke Zveznih rezerv. Jezuiti so zato naročili družini Morgan, da zgradi Titanik. Ta 'nepotopljiva' ladja bi služila kot ladja smrti za tiste, ki so nasprotovali načrtu jezuitov glede Zveznih rezerv. Ti bogati ljudje bi lahko bili sposobni preprečiti ustanovitev Zveznih rezerv. Jezuiti so jih morali uničiti na način, da nihče ne bo pomislil, da so bili umorjeni in da nihče ne bo s prstom pokazal na jezuite. Titanik je bilo vozilo za njihovo uničenje. Da res nihče ne bi posumil na jezuitsko zaroto, so na ladjo povabili tudi veliko irskih, francoskih in italijanskih katolikov. Oni so bili zanje potrošnji material. Tudi protestanti iz Belfasta, ki so želeli imigrirati v Ameriko, so bili povabljeni na krov. Tudi vsi premožni in vplivni ljudje, ki so se jih jezuiti hoteli znebiti, so bili povabljeni na plovbo. Trije od najbogatejših in najbolj pomembnih so bili Benjamin Guggenheim, Isador Strauss in John Jacob Astor, verjetno tedaj najbogatejši človek na svetu. (vsi trije so umrli v tej nesreči). Njihovo skupno bogastvo je tedaj znašalo več kot 500 milijonov dolarjev, kar bi danes pomenilo približno enajst milijard. Potrebno jih je bilo uničiti, kajti jezuiti so vedeli, da bi uporabili svoje bogastvo in vpliv za nasprotovanje Zveznim rezervam, prav tako pa tudi različnim vojnam, ki so bile v načrtu. Edward Smith je bil kapitan Titanika. Že 26 let je plul po severnem Atlantiku in nihče na svetu ni imel več izkušenj s plovbami po tem oceanu. Smith je bil že več let sodelavec jezuitov in Morganove družine. Smith je bil jezuitski »tempore coadjator«. To pomeni, da ni bil duhovnik, kajti jezuiti niso nujno tudi duhovniki. Tisti, ki niso duhovniki, služijo svojemu redu preko poklica. Vsakdo je lahko jezuit in njihova identiteta ne bo znana. Smith je služil jezuitskemu redu v svojem poklicu kot kapitan. Jezuitski predstojnik Francis Browne, kateremu je bil Smith podrejen, se je 10. aprila 1912 tudi vkrcal na Titanik. Ta človek je bil najbolj vpliven jezuit na Irskem in je odgovarjal direktno generalu jezuitskega reda v Rimu. Browne je še zadnjič dal navodila Smithu, kaj je potrebno narediti v vodah severnega Atlantika. Edward Smith je dobil ukaz, da mora potopiti Titanik in to je tudi storil. Naj spomnimo na prisego, ki jo mora dati vsaka oseba, če želi postati del jezuitskega reda: »Jaz moram gledati nase kot na mrtvo telo, brez volje ali inteligence…« Ko oseba priseže jezuitskemu redu, mora do smrti delovati povsem podrejen svojemu nadrejenemu. Smith je postal človek brez svoje lastne volje ali inteligence. Zagrešil bi vsak zločin, če bi mu tako naročili predstojniki. Od njega so zahtevali mučeništvo. Tisto noč na krovu Titanika je Smith poznal svojo dolžnost. Bil je pod prisego. Ladja je bila zgrajena za sovražnike jezuitov. Po treh dneh na morju je Smith v temno noč pognal Titanik z najvišjo hitrostjo proti ogromni ledeni gori. To je naredil kljub osmim opozorilom, da naj bo bolj previden, ker je šel prehitro. Je Smith potreboval sploh kakšno svarilo? Ne, po teh oceanskih poteh je potoval že 26 let. Vedel je, da se na tistem območju nahajajo ledene gore. Tudi osem opozoril ga ni zaustavilo, ker je bil pod prisego jezuitov, pod ukazom, da uniči Titanik. Nepotopljiva ladja, plavajoča palača, je bila ustvarjena kot grob za bogataše, ki so nasprotovali sistemu Zveznih rezerv. Aprila 1912 so bili vsi glavni nasprotniki Zveznih rezerv odstranjeni. Decembra 1913 so v Združenih Državah tudi uradno ustanovili sistem Zveznih rezerv. Pripravil: Damjan Likar, Škofja Loka Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog