Spoštovan g Andrej Vizjak,
ostro zavračam vaš izgovor, da ste držali besedo, niste jo! Še več, trdim, da ste naredil grd trik, da izpadete razumevajoč minister, v bistvu ste pa že na srečanju z go. Pečarič vedeli, da boste isto (že prej spisano) negativno mnenje poslali v potrditev na Vlado. Prepričana sem tudi, da ga je pripravil g. Cveto Uršič, bivši direktor Direktorata za invalide in večletni hlapec Borisa Šuštaršiča.
Sedanja direktorica Direktorata za invalide ga. Dragica Bac je bila v tistem času odsotna. Oba direktorja (Dominkuša in Bacovo) ste zgolj izrabili za sestanek s predstavniki YHD, da bi pokazali, da je srečanje potekajo na najvišji strokovni ravni. Uporabili ste njuno strokovnost, ki pa jo v mnenju sploh nista mogla izraziti, saj je bilo to napisano že veliko prej in vsebina le-tega sama zase govori o skropocalu.
Ker vemo, da Zakon o osebni asistenci omogoča življenje najtežje hendikepiranih, je jasno, da je NSIOS proti temu predlogu (čeprav vsakemu normalnemu človeku to zdi nerazumljivo), saj smo med vire financiranja navedli tudi sredstva Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), za katera je znano in dokazano, da se delijo netransparentno.
Seveda pa vi to še kako dobro veste, saj ste bili dolga leta poslanec in smo se tudi z vami dobivali ter vas obveščali o koruptivnih dejanjih in sistemski diskriminaciji s strani invalidskih funkcionarjev v največjih invalidskih organizacij. Invalidski funkcionarji kupujejo nepremičnine, ..., počitniške domove, ki so jama brez dna, zapravljajo za bedarije kot so 24 urno več mesečno varovanje počitniškega doma, da ga ne bo ogrozil nezaželeni invalid Danijel Spasojevič, kateremu prav tako pripada rehabilitacija ravno v tem domu. Čeprav je že nekaj tednov v bolnici, še vedno plačujejo varnostnike, predvidevam, da iz sredstva FIHO.
Hendikepirani znanci in njihovi starši me sprašujejo kaj se dogaja z Zakonom. Potihem že dolgo upajo, prosijo in celo molijo za sprejetje le-tega. Žal le potihem, saj se bojijo sankcij njihovih invalidskih predstavnikov. Takoj, ko sem javno spregovorila, me je Boris Šuštaršič izključil iz njegove invalidske organizacije, odklonili so mi vse storitve, čeprav sem do njih upravičena in so plačana z javnimi sredstvi, začel me je sodno preganjati.
Seveda se tudi to sodno preganjanje plačuje iz sredstev FIHO. Kljub temu, da ni konca njegovemu mučenju, me jezijo in žalostijo invalidi, ki so tiho, trpijo in čakajo na kakšno drobtinico, da pade z mize. G. Andrej Vizjak, s kakšno neverjetno lahkoto ste zavrnili Zakon, ki nam prinaša neodvisnost in svobodo! Predlog zakona za katerega sem sama več ur dnevno ob lepem in slabem vremenu nagovarjala mimoidoče!
Pri tem pa niste ali pa tudi morda ste pomislil, pa vam ni kaj prida mar, da ste s tem zavrnili tudi naša življenja. Niste odločali o tem ali bomo lačni, ali bomo imeli zaposlitev, temveč ste odločili ali smemo živeti enakopravno z drugimi državljankami in državljani. Namreč brez Zakona o osebno asistenci nas bodo še naprej zapirali v Domove starejših občanov in ker smo popolnoma fizično nemočni in ker imamo med drugim tudi mnogi dihalne aparate (sama ga imam ponoči), spadamo na negovalne oddelke, kjer nas obdaja smrt, demenca in ljudje, ki zaključujejo svoj življenjski krog. Ali je to življenje za mlade ljudi, ki si želimo živeti, ki imamo pravico živeti, delati, ustvarjati, ljubiti, se zabavati? Vse to in še več nam omogoča osebna asistenca.
Verjetno se vam zdim predrzna. Celo življenje sem borka, že nekajkrat sem premagala smrt. Ljubim in cenim življenje, zato se bom zanj borila dokler bom imela še kanček moči, do konca. In osebna asistenca je moja eksistenca. Sem ena od srečnic, ki jo še imam. Dovolj imam, da se vsako leto tresem ali boste podaljšali pogodbe za naš program, dovolj imam strahu, da ne bomo do konca leta imeli dovolj denarja za plače asistentov, za regres, dovolj imam, da prosim za donatorje, dovolj imam pokvarjenih politikov, ki delajo za kapital namesto za državljane.
Borila se bom za življenje, za svobodo, ki mi jo omogoča osebna asistenca. Moje življenje je enako vredno kot vaše; zapomnite si to!. In kljub temu, da ste minister, niste Bog, ampak le človek, ki imate trenutno moč, s katero z neverjetno lahkoto odločate o naši prihodnosti, svobodi, o našem življenju. Kaj res potrebujete izkušnjo težkega fizičnega hendikepa, da se vam odprejo oči?
Za konec vam iz srca želim dolgo življenje, naj vam spomin dolgo služi in ko boste fizično nemočni ležali v bolečinah čakajoč, da vas kdo premakne, se spomnite, da se nekateri že rodimo v takem fizičnem stanju, a kljub temu ne obžalujemo svojega življenja, ampak želimo živeti, imamo pravico živeti in vi ste veliko pripomogel, da tega še nekaj časa ne bomo imeli.
Ostro zavračam očitke ga. Elene Pečarič da kot minister nisem držal besede. Kljub drugim obveznostim sem v sredo, 11. 7. 2012, sprejel nenapovedani obisk g. Elene Pečarič v zvezi z mnenjem Vlade RS na Predlog Zakona o osebni asistenci.
Na tem srečanju je bilo dogovorjeno, da bo obravnava tega predloga na Vladi RS odložena do zaključkov ponovnega usklajevalnega sestanka med strokovnimi službami ministrstva in predlagatelji Zakona o osebni asistenci. S tem je bil zagotovljen dodaten čas za ponovno preučitev argumentov pobudnikov za sprejem tega zakona.
Srečanje med predstavniki ministrstva na najvišji strokovni ravni in predstavniki društva YHD je bilo skladno z dogovorom izpeljano v ponedeljek, 16.7.2012. Zaradi prevelikega števila odprtih vprašanj, neusklajenosti z ostalimi predstavniki invalidov in nedorečenosti na področju financiranja, pa ministrstvo tega predloga zakona ni moglo podpreti in vztraja na odklonilnem stališču do tega predloga, kar je Vlada v četrtek 19.7.2012 tudi sprejela. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak je tako v celoti izpolnil dogovor z gospo Eleno Pečarič, iz dne 11. 7. 2012.
Sprejetje ustreznega Zakona o osebni asistenci je potrebno in je umeščeno med naloge Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki pa mora pri tem upoštevati dejanske okoliščine, ustrezno strokovno dorečenost in interese vseh predstavnikov invalidov.
S spoštovanjem!
